Uporabnik:Ajda Pajnič

Ajda Pajnič

PREDSTAVITEV

Sem Ajda Pajnič, študentka slovenistike in zgodovine. V prostem času rada brskam po dLibu in (če utegnem) z veseljem prepišem kakšen zanimiv Listek na Wikiverzo.

TIPKANJE

• Črtice (Slovenski narod 1879) dLib 188 dLib 201 dLib 29
• Spomini s potov in cest dLib 38 dLib 39 dLib 40 dLib 41
• Čudno drevo dLib 253 dLib 254 dLib 256 dLib 266 dLib 267

DOMAČE NALOGE

Domača naloga 1 (SODOBNOST)

V leposlovni reviji Sodobnost (letnik 75), ki se zdi na prvi pogled bolj podobna knjigi, me je najbolj pritegnil prispevek Clausa Leggewieja z naslovom Sedem krogov evropskega spomina. Tema se mi zdi zelo zanimiva, snov pa avtor črpa iz politično-zgodovinskega dogajanja v Evropi. V prispevku je navedenih veliko dejstev, iz katerih avtor s kritičnim razmislekom zelo uspešno izpeljuje različna mnenja, razlage in vizije. Lahko bi rekla, da me je napisano (kot študentko zgodovine in nekoga, ki ga preteklost navdušuje) očaralo.

Všeč mi je bil tudi članek pod Poglavjem Alternativna misel, v katerem pisec razpravlja o vprašanju morale, religije in filozofije. Nekateri avtorjevi zaključki se mi zdijo pretirano iracionalni in izrazito alternativni, spet drugi pa me osupnejo in s tem prepričajo.

Vsekakor bi revijo Sodobnost priporočila vsem, ki se želijo malo bolje spoznati z družbo/leposlovnimi aktualnimi temami, si ustvariti kakšen kritičen pogled na umetnost ali svet več in imajo nasploh željo po branju literature.

Domača naloga 2 (SLAVISTIČNA REVIJA)

Pri Slavistični reviji se hitro opazi, da gre za strokovno publikacijo. V primerjavi s Sodobnostjo je nekoliko težje berljiva, veliko bolj specifična in manj estetska, po drugi strani pa ji moram v plus šteti strnjenost poučnih informacij (čeprav je ravno zaradi tega težje razumljiva), ki nedvomno zelo pomagajo komurkoli na študiju Slovenistike. Upam si trditi, da Slavistična revija (kot celota različnih strokovnih besedil) postavlja slovensko slovnico, književnost in jezik na višji, bolj znansten nivo. Na takem nivoju pa posledično slovenski jezik in leposlovje tudi ostajata ravno zaradi specifičnih, izčrpnih raziskav in z njimi pridobljenega novega znanja.

Domača naloga 3 (SEPARAT)

Seperat je posebej vezan sestavek, ki izide v knjigi ali reviji. Sestavljan je iz petih delov, v katerih glavno temo (ki je seveda izražena v naslovu) obravnava iz različnih zornih kotov.V okviru Seperata je profesor Hladnik pogosto omenil Franca Zadravca, žal že pokojnega literarnega zgodovinarja, profesorja na FF ter na nekaterih tujih univerzah, rednega člana SAZU in med drugim tudi urednika Slavistične revije. Zadravšek je spisal večino seperatov. Po prelistanju med uro sem si uspela ustvariti ohlapno mnenje.

Revija je napisana zelo estetsko, všečno. Na pogled prijetne srebrne črke, kratkost in preprostost dajejo vtis lahkega, ne ravno kvalitetnega branja, vendar sem kaj kmalu ugotovila, da je lahko berljiv Seperat v mojih rokah tudi zelo poučen, napisan z vnemo in trudom.

Domača naloga 4 (SLOVLIT)

SlovLit je forum, ki omogoča jezikoslovcem, literarnim zgodovinarjem, slavistom in slovenistom (ter tudi ostalim filologom) razpravljanje in izmenjavo mnenj o strokovnih aktualnih temah. Njegov ustanovitelj in urednik je prof. Miran Hladnik.

Odločila sem se za povzetek besedila na SlovLitu, ki je izšlo na moj rojstni dan, 1. junija leta 2007. Sporočilo na SlovLitu obvešča o izidu vodnika po Gregorčičevi učni poti, obenem pa vabi Slovlitovce, naj se podajo na sprehod po njej. Sledijo informacije o vodniku (čas, kraj in okoliščine nastanka), povedano pa je tudi, da vodnik vsebuje kratek Gregorčičev življenjepis, ki mu sledi opis poti z začetkom, koncem in najpomembnejšimi postanki. Proti koncu je dodano še, da so kraji na poti tesno povezani z Gregorčičevim otroštvom in mladostnimi leti, omenjene pa so tudi znamenitosti v Kobaridu (muzej 1. svetovne vojne, Toncov gred, slap Kozjak ...), ogled katerih je zaradi bližine mmogoče združiti z obiskom Gregorčičeve učne poti.

Ideja SlovLita se mi zdi izvirna in praktična. Glede na to, da je tehnologija nekaj, kar sedanjost omogoča že veliki večini, izobraževanje pa je z njo močno pogojeno in prepleteno, se mi zdi reševanje aktualnih strokovnih vprašanj preko interneta zelo smotrno. Poleg tega potral omogoča dostop komurkoli, zato se lahko z želenimi tematikami seznani vsak, ki potrebuje informacije.