Uporabnik:AdawUlpari

AdawUlpari je študentka slovenistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Tipkanje kazal

• kazalo časopisa Slovan, 1904, l. II, št. 6

Domača naloga 11: Arhiv SlovLit (do 7. 1. 2021)

Vlado Nartnik. Kostanj posebne sorte. SlovLit 15. jan 2019.

Ker sem se rodila 15. januarja, sem si izbrala članek, objavljen 15. januarja 2019 - članek Vlada Nartnika Kostanj posebne sorte, ki govori o pomenu Cankarjeve črtice Kostanj posebne sorte in njeni povezavi z grozotami, ki so sledile, ki jih avtor oblikuje v časovno drevo.

Domača naloga 10: Dodajanje fotografije (do 17. 12. 2021)

• V RKD sem našla stavbo v Novem mestu na anslovi Glavni trg 32, ki ni imela fotografije. Na njej je tudi spominska tabla Tandlerjevi tiskarni iz 1819, ki ni imela wikipedijske strani (vsaj nisem je našla), zato sem jo ustvarila in dodala fotografijo spominske table.

• Fotografirala sem tudi Cerkev svetega Lenarta v Gotni vasi v Novem mestu in fotografijo naložila na Wikimedia Commons.

• Dodala sem tudi fotografijo spomenika Tomšičevi, Šercerjevi in Bračičevi brigadi v sestavu XIV divizije ob pohodu na Štajersko (le na slovensko Wikipedijo: fotografija in članek), ki stoji v Dolnjem Suhorju pri Metliki in je vpisan v RKD in je med partizanskimi spomeniki na Geopediji.

• Na Wikimedia Commons sem naložila tudi svojo fotografijo spominske plošče, posvečene ustanovitvi italijanske narodnoosvobodilne brigade Fontanot, ki stoji v Dolnjem Suhorju pri Metliki.

Domača naloga 9: Register kulturne dediščine (do 10. 12. 2021)

Živim v Novem mestu, zato sem v RKD našla nekaj spomenikov/pomembnih stavb v Novem mestu. Moje rojstno mesto je precej staro, zato je veliko stavb v centru označenih kot kulturna dediščina.

• Na naslovu Glavni trg 32 stoji stavba, označena v RKD kot "pri Tandlerčni hiši" it druge četrtine 20. stol. Objekt nima fotografije. Wikipedija o tej strani ni obstajala, dokler je nisem ustvarila: Tandlerjeva tiskarna.
• Bližje moji hiši stoji Cerkev svetega Lenarta v Gotni vasi iz srednjega veka. Tudi ta stavba nima fotografije, zato sem jo naložila (zgoraj). Wikipedija o njej ne obstaja.
• Skoraj ob moji hiši je arheološko najdišče prazgodovinske naselbine Grmske njive, ki prav tako nima fotografije. Najdbišče nima wikipedijske strani.

Domača naloga 8: Lektoriranje članka (do 3. 12. 2021)

Za nalogo sem si pogledala wikipedijski članek Morje in popravila par slovničnih (manjkajoče vejice) in tipkarskih (dvojni presledki) napak ter preuredila nekaj povedi za boljše razumevanje. Moji popravki wikipedijske strani Morje.

Domača naloga 7: Geopedija (do 26. 11. 2021)

Moj domači kraj je Novo mesto, ki pa je prostor, kjer se je dogajalo veliko zgodovinskih povesti/romanov:

• v Šmihelu, v stolnici svetega Nikolaja, v Bršljinu in na Krki se dogaja delo Hudi časi: Zgodovinska povest avtorja Frana Detele
• na Drski, v stolnici svetega Nikolaja, na Marofu, v Bršljinu in na Kandiji se dogaja delo Krka pa teče naprej avtorja Jožeta Dularja
• v starem centru se dogaja povest Takšni so! avtorja Frana Detele
• tam se dogaja tudi Izobčenec: Roman o Janezu Trdini avtorice Ilke Vašte
• tam se dogaja Kloštrski žolnir: Izvirna povest iz 19. stoletja avtorja Josipa Jurčiča
• tam se dogaja Vražje dekle: Zgodovinski roman avtorice Ilke Vašte
• tam se dogaja Zadnji rokovnjač avtorja Gustava Strniše
• tam se dogaja Lipa zelenela je 8: Rdeči sneg: Slovenska saga avtorja Bogdana Novaka
• tam se dogaja Belih menihov 4. knjiga: Izgnani menihi: Samostan ob razpustu: Povest iz druge polovice 18. stoletja avtorja Ivana Zorca

Domača naloga 6: Vanesa Matajc (do 19. 11. 2021)

• njena wikipedijska stran je zelo pomanjkljiva, izvemo pa, da je slovenska književnica in pedagoginja, da se je rodila 1972 v Ljubljani ter da je predavateljica na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
• na spletni strani regijskega portala Kamra izvemo še: "Doktorirala je leta 2003 z naslovom Duhovnozgodovinska podlaga modernosti v slovenski književnosti 1898-1941. Kritiške obravnave sodobne slovenske proze je od leta 1993 objavljala v revijah Literatura in Ampak ter časopisih Delo in Dnevnik. Leta 2000 je pri LUD Literaturi izšla zbirka njenih literarnih kritik z naslovom Osvetljave. Več let je bila del strokovne žirije za izbor nagrade kresnik."
• na spletni strani časopisa Dnevnik v članku Nagrada novo mesto: Otipljiv strah, premišljen beg iz julija 2020 izvemo tudi, da je članica Društva slovenskih literarnih kritikov

Domača naloga 5: Članek v Slavistični reviji (do 12. 11. 2021)

Anka M. Vučinić Gujić: Postmodernistični elementi v poeziji Jevrema Brkovića

Jevrem Burković poleg tradicionalnih in modernih v svojo poezijo vključuje tudi postmodernistične elemente. Prvi je intertekstualnost - v svoji zbirki Tajna večera Brković uporablja in ironizira elemente iz Svetega pisma, da bi komentiral sedanjost. Druga je historizem, ko se pesnik v dvoji zbirki Dukljanske molitve, ki se navezuje na rimsko mesto Duklja na področju današnje Črne gore, poslužuje zgodovinskih osebnosti in krajev za namene kritike idej o zgodovinskem znanju ter prikazovanja tanke meje med zgodovino in fikcijo.

Domača naloga 4: Slavistična revija (do 29. 10. 2021)

Slavistična revija nosi podnalov Časopis za jezikoslovje in literarne vede. Izdaja jo Slavistično društvo Slovenije, prva številka pa je izšla 1948. Ukvarja se z slavističnimi jezikoslovnimi in literarnimi temami. Moja izdaja je letnik 64, številka 1, strani 1-78, ki je izšla v Ljubljani in objema obdobje od januarja do marca 2016. Vključuje 5 člankov, 2 v srbščini in 3 v slovenščini.

Kazalo:

RAZPRAVE

• Boris Yustinović Norman, Mikhail Jurjenović Muhin: O sintaksičeskom komponente leksičeskoj semantiki
• Jurij Bon, Urška Perenič: Eksperimentalna uporaba kvantitativne elektroencefalografije pri analizi (literarnega) branja: Časovno-frekvenčna analiza
• Marjeta Vrbinc, Alenka Vrbinc: Strukturni in vsebinski vidiki opomb o rabi v didaktičnem dvojezičnem slovarju za dekodiranje
• Anna Litvina, Fjodor Borisović Uspenskij: Ožidajemije paradoksi v poslednem stihotvoreniji G. R. Deržavnija "reka vremen v svojem stromleni"
• Anka M. Vučinić Gujić: Postmodernistični elementi v poeziji Jevrema Brkovića

OCENE/POROČILA/ZAPISKI/GRADIVO

• Silvo Torkar: Zizenčeli in njegovo delo
• Lidija Rezoničnik, Nina Zavašnik: Mednarodno znanstveno srečanje mladih humanistov: Slovenski jeziki na stičišču kultur

Domača naloga 3: Popravljalci sveta (do 22. 10. 2021)

• na svetu je 7 milijard ljudi in lahko jih delimo na tiste, ki so zadovoljni z življenjem, in tiste, ki želijo svet izboljšati
• slovenščina spada med velike jezike (več kot 1 milijon govorcev), le okoli 3 % vseh 7000 jezikov sveta
• Wikipedija je zakon: vandalizem ne preživi dolgo, več avtorjev pomeni boljši članek, transparentnost
• prispevanje k Wikipediji izboljšuje svet

Domača naloga 2: Utopija (do 15. 10. 2021)

Utopija že od nekdaj buri duhove intelektualcev, sanjačev in cinikov. Prvič sem sepodrobneje srečala s tem pojmom (in pa njegovim nasprotnim pojmom antiutopija ali distopija), ko sem spoznala delo Georga Orwella 1984, vendar se današnji najstniki srečujemo s temi idejami že veliko prej - je namreč priljubljena tema v mladinski literaturi. Od vzpona distopične trilogije romanov Igre lakote avtorice Suzanne Collins, ki se dogaja na ameriških tleh v daljni prihodnosti in kjer se otroke iz revnih okrožij prisili k sodelovanju v igrah do smrti, se je ta žanr (Dystopian Young Adult Fiction) precej razmahnil (druge popularne knjige in zbirke knjig so npr. Divergent Veronice Roth, The Maze Runner Jasona Dashnerja, The Selection Kiere Cass ter Red Queen Victorie Aveyard). V teh delih smo se z idejo distopije spoznali bolj ali manj natančno, zdi pa se mi zanimivo, kako priljubljena je in kako radi mladostniki berejo o popolnoma drugačnem, ponavadi grozljivem svetu, kjer se njihovi najljubši junaki borijo za preživetje z naravo in pa predvsem z drugimi ljudmi.

Še eno literarno delo, ki bi ga izpostavila, pa je slavni roman The Turner Diaries ali Turnerjevi dnevniki avtorja Williama Lutherja Pierca. To knjigo bi lahko poimenovali tako utopični kot distopični roman, odvisno od naše perspektive. Za avtorja njegov junak Turner namreč živi v strašljivi distopiji, kjer je zatiran in nepravično kaznovan, zato se skupaj s somišljeniki bori za boljši jutri, ki ga na koncu knjige tudi dobi - doživi dolgo zaželjeno utopijo. Za večino ljudi, ki niso trdovratni rasisti, antisemiti, homofobi ali krvi željni morilci, pa ta roman predstavlja najbolj krut in temen svet, ki si ga sploh lahko predstavljamo. Za nas množično pobijanje nebelih ras ni utopična vizija, ampak distopična in odvratna. Branja te knjige ne bi priporočala nikomur, ki hoče ohraniti vero v človeštvo (tudi sama je na srečo nisem prebrala), a predstavlja zanimiv fenomen - ideji utopije in distopije sta različnim ljudem različni. Včasih si borbe za boljši svet nasprotujejo.

Utopija in distopija sta socialna konstrukta, ideji, ki ju nikoli ni mogoče doseči, saj nista enotni vsemu človeštvu. Napredek bo nekomu vedno šel v nos, pa naj bo kakršen koli. Redki so dosežki, ki so všeč vsem. Po drugi strani pa bi lahko rekli, da obstaja objektivna utopija - svet, kjer ima vsak človek enake zmožnosti in živi brez skrbi. In tak svet nam mnogi akterji zavirajo (npr. Pierce in njemu podobno misleči). Vendar se moramo zavedati, da so ti ljudje v manjšini, napredek je mogoč, svet se spreminja na bolje, četudi če se kdaj spotakne na kakšni stopnici. Moramo upati in moramo ukrepati in morda bomo nekoč dosegli nekaj podobnega tej objektivni utopiji.

Študij Nove pisarije

2.

Uvod:

• dopolnjevanje Praktičnega spisovnika (1990-2002), Nova pismenost
• pomen pismenosti: slovnica, nato znanje branja in pisanja, nato poznavanje nečesa
• »nova«: novi mediji, a ne multimedia (s sliko pa)
• dvomi o objavi na Wikiviru, a pomoč drugih; Wikiknjige se dopolnjujejo, rastejo

Kam z avtorjem:

• Miran Hladnik je glavni avtor
• v praksi knjiga na internetu ni v nevarnosti (konstruktivni odgovori)
• dilema glede vpisa datuma v Cobiss

Prešernova Nova pisarija:

• Izdana v 2. Kranjski čbelici 1831
• Satira na pogled njegovih nasprotnikov – treba je pisati nabožno in v ljudskem jeziku
• Zato tak naslov, ker tudi dandanes »že skoraj vsak piše«

3.

Pismenost:

• »biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo«
• pismenost sprva privilegij, nato obveza – pomembna za svet; pojem se še lahko spreminja
• danes redkokdo piše
• včasih pogosta enosmerna komunikacija brez »feedbacka«, sedaj pomembna interakcija, pasivna vloga bralca/poslušalca se umika
• splošna pismenost: spretnosti za vsakdanje življenje; je obvezna; npr. večina Slovencev piše elektronska sporočila, zato so ta del splošne pismenosti
• specialna pismenost: glasbena, računalniška, kartografska strokovna; niso obvezne, a so koristne
• ustvarjalnost je ključnega pomena in je na zadnji stopnički pred uspešnim opismenjevanjem
• učenjaki radi zavračajo tehnologijo, kar ni najpametnejše
• zanima nas »sposobnost tvorjenja in razširjanja v javnosti«
• 3-4 % pišočih – aktivno pismenih, veliko jih na to pripravi služba - torej ne piše »že vsakdo«; moramo se zavzemati, da bi bilo čim več ljudi podjetnih - da bi ustvarjalo
• plačilo za pisanje ni samoumevno, ljudje manj cenijo in ne zaupajo izobražencem, zato uspevajo šarlatani

Informacijska družba:

• informacijska družba nadomešča industrijsko: participativna kultura, družbeni mediji, fanovska kultura
• tiskane knjige se bodo obdržale, kot so preživela že druga starejša orodja
• humanisti in socialni teoretiki se otepajo tehnoloških novosti, češ da so edinole sredstvo za manipulacijo, ne ugledajo pozitivnih strani nove družbe

Wikiji:

• Wikipedijo in sestrska spletišča odlikujejo lahka dostopnost, voluntarizem, kooperativnost
• 2001, »vzorčna oblika sodobne pismenosti«
• »računalniška tehnologija druge generacije«: poanta je o aktivni udeležbi uporabnika
• sedaj je jez. Identiteta oblikuje glede na Wikipedijo v tem jeziku
• po Kornaiju smo v 2. skupini: vitalni jeziki; če se jeziki ne prilagodijo novi družbi, so lahko v nevarnosti
• zakaj moramo težiti k ohranjanju jezikov? Vsak gleda na svet po svoje, živi s svojo kulturo, zato imamo večjo možnost preživetja
• slovenska Wikipedija: od 2002, 6 % urejevalcev od populacije, dejanskih pridnih urejevlcev le 500 oz. 20, 3 ženske 
• Wikipedija ime licenco creative commons (cc)
• avtoriteta je ovira kreativnosti, skoraj anarhični medij 
• na vrhu strani 4 zavihki: članek, pogovor, uredi, zgodovina
• Wikipedija je trajnejša od inštitucionalnih in komercialnih spletnih mest in vsebin
• peer reviewing postaja vedno bolj strokovno, ko se vključuje več izvedencev z raznih področij
• Wikipedija se zavzema za nevtralno pisanje in risanje zgodovine = »skupek normativnih prepričanj in pričakovanj v skupnosti«
• ekonomija je zašla v neoliberalizem, a se zdaj obrača na bolje z idejami univerzalnega temeljnega dohodka, darilne ekonomije, socialnega podjetništva

Wikiji in šola:

• pri Wikipediji so zelo zgodaj začeli sodelovati študenti, a je obveza morda v nasprotju z Wiki principi; a ta odnos je koristen, ker preverja učiteljevo avtoriteto in ustvarja občutek dolžnosti skupnosti v študentih

3. 1.

Avtor:

• interpretacijska šola 60. let 20. stol. lit. zgo. usmerjena k avtorju (avtobiografija, raziskovanje vzgibov, tudi spomeniki itd.)
• naslednja generacija se usmerja k besedilu (nepotvorjeno besedilo?)
• v 80. letih v ospredju bralec (morda posledica demo. procesov)

Motivacija za pisanje:

• zaradi predmeta, sebe ali soc. skupine, ki ji pripadamo
• etično pisanje je tisto, ki piše zaradi teme in ne drugih nevarnih motivov
• avtorski napuh: želja po prestižu na račun točnosti info, ki jih delimo
• pri izbiri metode previdnost: druga metoda lahko pripelje do nasprotnih rezultatov
• priznati moramo napake v svojih hipotezah
• scribomanija/grafomanija = skrajna bolezenska oblika pisanja
• Literatenliteratur = pisanje za elite, ki ga mi normiji ne razumemo
• pri pisanju je treba misliti na bralca
• besedila lahko različno interpretiramo, a se moramo zavedati avtorjevega namena
• dandanes možna množična udeležba
• funk. Zvrsti jezika: pismeni smo lahko na 4 področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno (prenašanje znanosti širše – učbeniki, leksikoni itd.) in znanstveno (objave na mestih, kjer se znanost dogaja – knjige, revije itd.) ter publicistično (dnevni časopis, blogi itd.)

Izbira jezika:

• princip maksimalnega upoštevanja namembnika
• strah pred angleščino v slovenistični znanosti je pretiran
• mednarodni učenjaki se ne brigajo dosti za slovenščino, juhu
• relevantnost lahko vzbudimo le aktivno, z vključevanjem v mednarodno sceno in iskanjem literature v drugih jezikih kot angleščini
• Wikipedija je dober način širjenja našega znanja in slovenističnih tem

Izbira teme:

• dandanes vedno več izbir, zato nas bolj skrbi, kaj izbrati, medtem ko včasih izbira ali-ali med skrajnima možnostma
• »alternativna civilizacijska paradigma«, izbira ene stvari nas ne prikrajša za drugo, to možnost dobi kdo drug itd.
• temo se izbira po aktualnosti
• naklonjenost temi ni nujna, saj včasih sploh ne vemo, kaj stroka ponuja – dobro iti na neznano področje in odkriti nekaj novega
• posameznik ne postane osebnost, ko se spozna ampak ko spozna svojo vlogo v družbi
• včasih nas tema sprva ne privlači, ko pa jo spoznamo, nas navduši
• vleče nas tisto, kar nam je domače
• relevantnost je relativna – tema je lahko pomembna nekomu osebno ali neki skupnosti; tako tudi slovenska osredotočenost na nacionalni literaturo v svetu nima velikega zanimanja
• ne smemo se zgledovati po novinarjih, ki jih nese po vetru relevantnosti

Vaje v pisanju:

• otroci bi se v šoli morali učiti tipkati prej

Usoda avtorstva:

• pravo zavira »fleksibilnost kulturnega sistema«
• avtorski napuh je še kako živ in ponavadi ne prispeva k večji priljubljenosti besedila

Soavtorstvo:

• treba se je odreči želji po prepoznavnosti in pisati zaradi teme same
• dela, ki so plod skupinskega avtorstva, imajo večkrat licenco cc

Objavljanje:

• »… sicer pa piscu, ki ne zna zaslužiti za nakup svojega osnovnega orodja, ni zaupati in ne bo škode, če nikoli nič ne napiše.«
• včasih »postaviti besedilo« pomenilo postaviti na tiskarski stroj
• nekatera besedila niso šla v objavo zaradi cenzure ipd.
• danes je treba besedila objaviti na spletu
• čim več je hiperpovezav, bolj je tekst viden, lahko je tudi objavljen na pogosto obiskovane strani
• na spletu so tudi objave, ki niso javne (deep web?)

Množični um ali pametna množica:

• gre za poimenovanje organiziranja znanja v informacijski družbi, ki ga kreirajo posamezniki in se stano dopolnjuje
• množična vednost je proti avtoriteti in hierarhiji
• v zgodovini se večkrat prišlo do poskusov zbiranja znanja, Wikipedija je naslednja v vrsti
• znanja ne cenimo toliko kot materialne dobrine
• Jaron Lanier kritizira Wikipedijo, češ da so info nezanesljive in se z njimi da hitro manipulirati ljudi (mob rule)
• upravičena je kritika, da Wikipediji ne gre za resnico, ampak za mnenje najvztrajnejših
• vendar v resnici ni anonimnosti, avtorji so preverljivi, tradicionalni avtorji niso zavezani javnemu dobremu, ampak sebi
• neugodje ob množicah in nezaupanje v njih je star pogled na svet, potrebujejo močnega vodjo itd.
• današnja množica ne potrebuje absolutnih vodij, ima svojo logiko in pravila, ima kolektivno zavest in znanje
• množica lahko probleme reši bolje kot posamezniki

Avtorske licence:

• besedilo je pravno gledano intelektualna lastnina
• alternativni pravni koncept, primernejši danes: creative commons

Creative commons:

• izhaja iz svobodne kulture – lajšanje dostopa do intelektualnih proizvodov

Vrste licenc cc so naslednje.

	Priznanje avtorstva (attribution – BY)	Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
	Deljenje pod istimi pogoji (share-alike – SA)	Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (copyleft).
	Nekomercialno (non-commercial – NC)	Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
	Brez predelav (no derivative works – ND)	Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.

Licence cc so spremenljive, avtor lahko licenco, s katero je opremil svoje delo, tudi spremeni.

Copyright:

• Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah: Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
• »ščiti jih pred zlorabo, ki jo definira kot nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljeno javno izvedbo ali predelavo dela in objavo takega izvedenega dela«
• problematičnost: pretirano poudarjanje avtorja, slabo prilagajanje novim medijem, pogled na intelektualne proizvode kot na lastnino in ne javno dobrino
• v Ameriki omejevanje ni v skladu z ustavnim copyrightom, saj je namen pomoč napredku znanosti in uporabnih umetnosti
• copyright spregleda dejstvo nematerialnosti informacij – dosegljive so več ljudem naenkrat, zato ni škode
• ni vsako delo pod zaščito, mora imeti mero kreativnosti, tudi ni zaščiteno, kar bo kmalu izginilo, ali ideje, koncepti, principi itd., bibliografski podatki (koledarji, tabele), ali naročila vlade ali podobnih inštitucij (ne zmeraj)
• copyright traja za časa avtorjevega življenja + 70 let!!
• neobjavljena dela (dnevniki, rokopisi) tudi zaščiteni
• «Izdajatelj neobjavljenega dela, ki je že v javni lasti, uživa avtorsko zaščito 25 let po izdaji, uredništvo kritične izdaje dela v javni lasti pa je zaščiteno 30 let po objavi.«
• «Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler le-teh ne proda ali odstopi. Če delo ustvari nekdo v okviru svojih službenih obveznosti, lastništvo pripada inštituciji.« (v pogodbi)
• seminarske in diplomske rabijo soglasje študentov
• skupinsko delo: več avtorjev, delo kot celota, pogodba, za objavo strinjati vsi, vsak pravico do dela
• javne predstavitve in razstave: »ni treba prositi dovoljenja, dokler je javna prezentacija v prostorih zakonitega lastnika kopije avtorskega dela in dokler je sprejemnik fizično prisoten, dovoljenje pa je potrebno pri učenju na daljavo«
• najtežji problem izvedena dela: »Izvedeno delo, če je nastalo z dovoljenjem lastnika avtorskih pravic prvotnega dela, ima status originalnega in avtorsko zaščitenega dela.«
• «Delo razmnožujemo s tiskanjem, fotokopiranjem, prepisovanjem, citiranjem, digitaliziranjem, nalaganjem s strežnika na svoj računalnik. Razpečavanje ali distribucija je, kadar delo damo na razpolago v razredu, na spletni strani, ko posodimo komu knjigo.« - dokler je fair use (poštena uporaba)
• založbe želijo odkupiti delo in avtorske, avtor ne nujno proda obojega
• »Moralne pravice zadevajo zlasti tiste intelektualne proizvode, ki so izdelani v manj kot 200 izvodih (npr. grafike) in dajejo avtorju omejeno pravico preprečiti uničenje svojega lastnega dela.« (približujejo tudi lit. dela)
• bralec: poštena uporaba, če si ni ekonomsko opomogel ali če ni padla tržna vrednost izdelka
• izobraževanje in raziskave: dovoljeni krajši citati, v šoli za poučevanje (dokler ni denarja); avtorski učbeniki, kolegov učni material zaščitena
• sestavljanje učbenikov s cc: lahko problem z avtorji, ki so sumničavi do spletne objave, zato nasvet: gradivo iz cc ali 70+, spodbujanje cc člankov v fakultetnih seminarjih na Wikiverzi
• celoten splet ni cc!

3. 2.

Bralec:

• bralec pričakuje dostopnost info
• prosta dostopnost šolskega znanja, torej učbeniki
• ideja o zastonj stvareh o znanju z zahoda
• slovenščina vključena v Googlu ipd.
• zastonj spletne knj.: Digital Public Lubrary of America, HathiTrust Digital Library (ZDA), Europeana
• prosta ali odprta dostopnost (open access): glede znanstvenih zadev
• »Moduse razpoložjivosti … «
• zlati dostop: založnik, zeleni dostop: avtor s samoarhiviranjem objav ali njegov delodajalec s postavitvijo v prosto dostopni repozitorij; zlat revialni članki, zelen predobjave, poobjave
• Sivi dostop (nem. grauer Weg) poimenuje spletno dosegljivost publikacij, do katerih je sicer težko priti: diplom, doktoratov, konferenčnih poročil in izvlečkov.
• Hibridni dostop pomeni, da poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije
• zakasnjeni, platinasti

Založbe:

• jih ne potrebujemo za znanstvene članke
• avtorji branijo komercialne cilje založb
• predatorske založbe? Avtor plača za objavo, recenzenski postopki ipd.
• kateri članki so verodostojni, se moramo odločiti sami

Repozitoriji:

• vplivnost objavljanja? Število citiranj, potem številke o branosti objav
• treba dokazovati pomembnost za financiranje
• števec dostopa
• prosti dostop najboljši za to, a finance? Lahko skozi naročnine na internet, plačevanja nadomestnih diskov ipd.
• rešitev beta kanadski projekt PKP – public knowledge project
• vsaka univerza ima repozitorije
• slovenski akademski repozitoriji na Nacionalnem portalu odprte znanosti
• repozitorij naloga: arhiviranje diplomskih, magisterijev, doktoratov
• DRYAD mednarodni rep., kjer se postavitev teksta plača
• slo. literarnovedne revije: Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Primerjalna književnost
• SlovLit: zastonj objava, volonterska redakcija, na strežniku Jožefa Štefana, interdisc. In internac., modernizacija stroke
• maksimalna odprtost: Wikipedija

Varovanje zasebnosti:

• avtorska zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podatkov
• nezaupanje v korporacijske namene pretirano
• ko potrebno, se ljudje strnejo, a ko ni, lahko razmišljamo o posamezniku
• zaradi Urada informacijskega pooblaščenca problemi s Street View, Burger.si, Novo besedo

4.

Kredibilnost:

• preverimo: avtorja, medij, starost dokumenta, odmev v javnosti, dejstva, avtorje, tekste, na katere se sklicuje
• spletišče Sicris: piščevo mesto v znanstveni skupnosti
• pisec mora biti strokovnjak v stroki, o kateri piše

Aktivizem:

• prej larpurlartizem v slovenskem humanizmu, po 80. letih bolj aktivističen pristop
• kritično mišljenje je nezaupljivost, pesimizem
• treba je paziti, da nismo preveč nezaupljivi do novosti

Avtorstvo:

• inštitucije lahko dajo kredibilnost ali zavirajo napredek
• starost lahko pomeni zastarelost

Strokovno recenziranje:

• strokovno recenziranje lahko nadomesti javno recenziranje
• brisanje ime datoteke: odpremo lastnosti dokumenta, kliknemo Briši lastnosti dokumenta

Ločila:

• pomišljaj: Ctrl + - na numeričnem delu tipkovnice, dolgi pomišljaj: Ctrl + Alt + -
• le-ta  tale, ta
• Nestični dolgi pomišljaj stoji torej samo med povedmi
• glej Npis

Velike začetnice:

• naslovi kolon in vrstic: z veliko, same celice z malo

4. 1.

Formati besedil:

• Pisec mora poznati razlike med računalniškimi formati besedil. Prepoznava jih po končnicah v naslovih dokumentov:

• txt pomeni golo besedilo • doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo • htm ali html je spletno besedilo • pdf je natisljivo besedilo • besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic

Sporočanje popravkov in komentarjev:

• Pregled > Nov komentar za komentiranje besedila
• Sledi spremembam = urejevalnik beleži posege v besedilo
• Drive: Datoteka > Prikaži zgodovino različic
• v wikibesedila popravke vnašamo neposredno, za komentiranje pa so naslednje možnosti:

+ na pogovorni strani besedila

+ na pogovorni strani avtorja

+ če gre za besedilo, ki nastaja v univerzitetnem seminarju, lahko za diskusijo o njem odpremo na Wikiverzi samostojno stran znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden; take pripombe damo med lomljene oklepaje takole: s predlogo: beseda s popravljeno napako

4. 2.

Čemu sploh citiramo:

• sklicevanje obvezno --> besedilo prepričljivo, saj prepričanje podpira več ljudi
• za znanstveno besedilo potrebno prispevati nekaj novega
• s sklicevanjem zmanjšamo možnost možnost napačnega razumevanja
• prepoznavno znamenje strokovnega pisanja
• priznavanja avtorstva posameznikom je občutljiva tema
• splošni odpor do skupinskega ali anonimnega objavljanja
• 80. letih 20. stol.: javna last 50 let po avtorjevi smrti
• 70 let velja samo za tista dela, ki še niso bila v javni lasti 29. apr 1995, ko so sprejeli novi zakon
• v AO: 30 let po avtorjevi smrti
• citiranje je neplačljiva uporaba avtorskih del; če delež dela velik, plačljivo (akademski svet: delež pod 20 %)
• prevelika uporaba citatov --> nekredibilno, strokovno, etično sporno; kaznivo ni

Prepisovanje:

• plagiat: tuje znanje predstavimo kot svoje lastno
• plagiatorstvo nezakonito le s teksti, ki niso v javni lasti
• pogostejše kopiranje s spleta kot iz knjig
• intelektualna kleptomanija: težko dokazati, tekst je spremenjen
• plagiatorstvo na splošno težko dokazati

Citatna industrija in citatni indeksi:

• citation index: bibliografska strokovna zbirka, ki izpisuje sklice na predhodne objave (različna področja svoje indekse)
• 1960: SCI, SSCI, AHCI
• pri nas Scopus in WoS (Web of Science, del Web of Knowledge)
• zastonj Google Scholar, a očitajo nekonsistentnost in "upoštevanje obskurnih objav"
• H-indeks: razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov
• i10-indeks: število objav, ki so bile vsaj desetkrat citirane
• Kriteriji za uvrstitev v podatkovne zbirke: recenzijski postopki, mednarodno uredništvo, mednarodno naročništvo, spletna dostopnost itd.
• Slavistična revija zaradi necitiranosti izpadla s seznama domačih revij v SSCI in AHCI, zato ji je padel ugled

Faktor vpliva:

• Faktor vpliva (IF): številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnosti znanstvene revije
• Veliko načinov izračunavanja, najbolj uporabljen bibliografski servis Thomson Reuters
• višji faktor vpliva ima revija, več je vredna objava v taki reviji --> višji znanstveni ugled objavljenih avtorjev
• SNIP: meri vpliv v kontekstu celotnega števila citatov na določenem področju, tako da je citatu s področja, kjer je teh manj, pripisana večja teža
• SRJ: omogoča primerjavo med sorodnimi revijami
• meritve kulturno pristranske in ne razlikujejo med izvirnimi znanstvenimi članki in znanstvenimi recenzijami
• uredništvo včasih zahteva citiranje predhodne člankov iz revije (ni glih okie dokie)
• znanstvena skupnost želi primernejše načine vrednotenja znanstvenega dela, npr. za prosto dostopnost objav na spletu pod CC, sprostitev dolžine člankov, slik in prilog itn.
• algoritem PageRank: "rangira spletne strani glede na število povezav nanje in glede na kvaliteto teh povezav"
• in the moortals´ realm meri vplivnost po število branj/ogledov

Slovenske znanstvene revije: + Primerjalna književnost + Slavistična revija + Dve domovini + Jezik in slovstvo + Razprave SAZU + Studia mythologica Slavica + Knjižnica + Phainomena + Acta Neophilologica + Traditiones + Slavia Centralis (Maribor) + Verba Hispanica

4. 3.

Citatni slogi:

• APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
• MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika)
• AMA (medicina, biologija)
• čikaški slog (naravoslovje, splošno)
• wikipedijski slog
• humanistika: čikaški in MLA
• glej Npis

Tehnika citiranja:

• navedeno besedilo + navedba vira citata
• kazalka je lahko v obliki opombe, kratkega sklica, neposredne povezave na vir

Opombe:

• na dnu strani pod črto ali na koncu članka oz. poglavja
• enciklopedični članki ne potrebujejo
• v wikijih opombe na dnu strani

Označevanje navedkov:

• "navedek z veliko začetnico v oglatem oklepaju, končamo pa s končnim ločilom zunaj navedka"

Od kod vse citiramo:

• od sviga boga
• humanistika: včasih najbolj relevantno iz tiskanih knjig
• namen citiranja: bralcu omogočiti preverjanje prepisanih informacij
• citiranje iz izvirnikov, prvih objav ali kritičnih izdaj, iz drugih virov le v sili

Viri in literatura:

• navajanje vseh virov v enem seznamu
• vir: gradivo, ki je predmet raziskave
• literatura: teoretični ali metodološki pripomočki (orodja) za raziskavo
• ločevanje med primarnimi (materialna podlaga) in sekundarni (način dostopa) viri ni potrebno

Zaslon in papir:

• več objav na spletu, manj tiskanih izdaj
• spletna stran je drugačna od natisnjene
• spletne strani so identične formatu računalniškega zaslona, so različno dolge, niso paginirane

4. 4.

Zgledi:

• Cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot: polni, ISBD (najboljši), COMARC

Knjiga: Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980.

Če na Kindlu, na koncu dodamo: Kindle.

Članek v zborniku: Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman? Slovenski roman. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.

Poglavje: Joža Mahnič. Zgodovina slovenskega slovstva, 5: Obdobje moderne. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.

Spremna beseda: Jelka Mrvar. Knjigi Ivanke Mestnik – Grenki kruh – na pot. Ivanka Mestnik. Grenki kruh: Zgodovinski roman. Grosuplje: Mondena, Izziv, 2003. 427–429.

Če na zavihkih, dodamo: [Spremno besedilo na zavihkih ščitnega ovitka.]

Razprava v reviji: Urška Perenič. Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov. Slavistična revija 60/3 (2012). 365–382.

Članek v časniku: Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13.

Članek na dLibu: Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. + dLib povezava

Wikipedijsko geslo: Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012. + na spletu povezava

Forum: Marko Juvan. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«. SlovLit 10. jan. 2013.

Spletni tečaj: J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.

Blog: Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.

Članek na spletišču: Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007.

Zapis v podatkovni zbirki: Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.

Diplomska naloga: Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Ljubljana, 1992.

Video na prosojnicah: Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx / Anubis Animation (Ancient Egypt). Youtube 21. maja 2012.

Zemljevid: Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014.

Slika na Wiki: Slika x: Srne pa jelen. Fotoalbum 171. Foto Miran Hladnik 9. jun. 2012.

Risba na Wiki: Slika x: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014.

Glasbeno delo: Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen.

Radijska/televizijska oddaja: Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC.

Napake pri citiranju:

• glej Npis

Navajanje na Wikipediji:

• slovenska postavlja založbo pred kraj, zgrešeno

5.

Žanri

• odločamo se med vsakdanjim sporazumevanjem, publicističnimi, umetnostnimi in strokovnimi/znanstvenimi žanri
• stroka, strokovni: poimenuje disciplino oz. znanstveno področje / v akademskem svetu pomeni vrednostno razlikovalen smisel
• izvirni članek: prva objava raziskovanih rezultatov v znanstveni reviji
• pregledni znanstveni članek: poroča o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja, jim doda svoja stališča
• poljudni člankek: popularizira, družbeno osmišlja raziskovalna spoznanja; mesto objave drugačno kot pri znanstvenem članku
• v humanistiki knjige najvišji status
• znanstvene objave za avtorje pomembne za dvig po akademski lestvici
• najpreprostejši kazalec znanstvenosti je mesto objave
• wikipedijski članki zelo drugačni od "navadnih"

Šolsko pisanje:

• žanri: referat, esej, diplomska naloga (magisterij, doktorat)
• namen: izpolniti študijsko obveznost
• manj je pisec izkušen, bolj bo očiten »šolski« značaj pisanja

Popravljanje:

• urejena besedila so pogoj za njihovo normalno funkcioniranje
• na Wikipediji večinoma ukvarjamo z že postavljenimi besedili
• popravljanje: lektoriranje in korigiranje
• lektura: popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno
• lektoriramo pred objavo, na spletu sproti
• lektoriranje v ang. copy editing, a je razlika (glej Npis)
• avtorji lahko pripombe sprejmejo ali ne (v preteklosti hvaležni, danes se jezijo)
• korektura ali korigiranje (proofreading): odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug
• pojma se mešata
• zahtevna besedila v renomiranih publikacijah večkrat korigirana (tiskarna, urednik, avtor sam)
• lektura danes: v urejevalniku s funkcijo Sledi spremembam, korekture se pošiljajo v pdf-ih
• uredništvo/urednikovanje: vrsta kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi

Urednik:

+ gre prvi skozi besedilo in se odloči objaviti ali pa ne (lahko avtorju postavi tudi določene pogoje za spremembe), nato besedilo da lektorju in korektorju

+ odloča o zaporedju tekstov v publikaciji

+ urednikovanje je znanstvena dejavnost

E- pošta:

• izumljena za znanstveno komuniciranje, od 80. let namenjena globalni rabi
• pomembno npr. neodzivanje nedopustno, vljudno zahvaliti za odgovor, odgovarjamo takoj, da se ne nabere itd.
• napotki za pisanje v Npis

Socialna omrežja:

= ime za načine družbenega komuniciranja

• razlike med omrežji v v funkciji
• Facebook je najpopularnejši (ne več, boomer)
• omrežja imajo kratko življenjsko dobo, trendi
• služijo potrebi po druženju in vsakdanji komunikaciji
• Dunbarjevo število (tj. 150): max. število stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko posameznik vzdržuje
• Facebook je pomemben za promocijo znanstvenoraziskovalnih, strokovnih, pedagoških in drugih akademskih informacij; danes za širjenje teorij zarote, nacistične propagande in videov o muckah :)

Tvit:

= sporočilo v socialnem omrežju Twitter

• omejen na 140 znakov
• oblika bloganja, mikrobloganje
• uporabljena so bila tudi v literarne namene
• tvitanje služi promociji in diseminaciji strokovnih objav (in Janezu Janši)

Zagovor:

• zagovori akademskih spisov ali za službo (iniciacijski obred, posameznik vstopi v službo)

Literarna kritika:

• literarna ali strokovna kritika
• literarna: usmerja se na literarno delo
• strokovna: strokovno ali znanstveno delo
• literarne kritike so publicistična besedila, strokovne kritike strokovna besedila

Enciklopedični članek:

• zahtevana je večja jedrnatost (konciznost) kot v drugih delih
• ni anekdot, ponavljanj itd.
• načela: soglasnost, sodelovanje, strpnost, vrednostna nevtralnost

Biografski članek:

• literarnovedna gesla: gesla o literarnih avtorjih, urednikih, založnikih, kritikah itd.
• dva kriterija za vpis novih slovenskih literarnih zgodovinarjev v Wikipedijo: avtorstvo strokovne ali znanstvene monografije + znanstvena kompetenca, ki jo jamči doktorski naziv
• kdo dobi enciklopedični vpis? ki se velikokrat pojavlja v geslih, je uvrščen na različne sezname (npr. prešernoslovcev)
• povprečni obseg biografskih gesel vedno večji

Članek o knjigi:

• preveč knjig za popis vseh
• pišemo o knjigah avtorjev, ki so napisali več knjig, ki že imajo biografijo na Wikipediji itd.
• guidelines za pisanje v Npis

Učbenik:

• študije pišejo le izbrani posamezniki, ostali pišejo učbenike (lol)
• specifike učbeniškega pisanja v Npis
• za učbenik treba ustrezno izbrati, reducirati gradiva
• izdajanje učbenikov je ludnica, treba bi bilo izločiti založbe, ki delujejo le za dobiček, ne v prid ljudem
• Nova pisarija ima status učbenika, mind you

Strokovni blog:

• blog: spletni dnevnik (weblog)
• blogarska orodja: WordPress, Googlov Blogger, Siolov Blogos itd.
• blog primeren za: pol. diskusijo, estradnike, publiciste, javne intelektualce itd.
• Aljoša Harlamov je edini slovenski literarni zgodovinar z blogom
• tudi potrebno citirati
• primerni za izmenjavo neobjavljenih znanstvenih spoznanj in dialog med znanstveniki
• tako pisanje lahko zasvojljivo, zato je pogubno za akademsko kariero
• blogi nimajo znanstvenega statusa (niso recenzirani, ni argumentiranj, citiranj itd.)

Strokovni forum:

• naloga: oblikovanje in vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti
• stopnja vitalnosti določene skupnosti se presoja po št. strokovnih forumov, naročnikov itd.
• v drugi polovici 90. let 20. stoletja (prej elektronska oglasna deska ali poštni seznam)
• arhiviranje sporočil je pomembno (po tem se ločijo od spletnih klepetalnic)
• različni načini reguliranja, forumi zahtevajo prijavo, registracijo, prost dostop (moderator)
• Seminar Humanist (od tu vsebina Npis), SlovLit (ureja Hladničič)

6.

Slog:

• usmerjenost besedila: danes novejše informacije na vrhu , spodaj historiat objav, to je razporejanje po aktualnosti
• pogled panoramski, vendar ni optimalen za branje, zato besedilo zoženo, levo in desno pa prostor (za oglase)
• besedilo ima zunanje povezave

Sestavni deli:

• za kompozicijske elemente glej Npis
• lažje pomnjenje s kratico IMRAD (introduction, methods, results and discussion) / UMRIS (uvod, metode, rezultati in sklep)
• revije: avtor + elektronski naslov + institucija, na kateri je zaposlen (+ univarzalna številka raziskovalca ORCID)
• humanistični članki: le en avtor
• Wikipedija: avtor v zavihku Zgodovina

Naslov:

• je najbolj strnjeno povzeto celotno besedilo
• naslov zelo pomemben
• naslov mora ustrezno povzeti vsebino, drugače zavajamo
• poljubni naslovi le v umetnostnih besedilih
• priporočila za oblikovanje naslova najdeš v Npis (pomembna jedrnatost naslova!)
• sem spada tudi UD-klasifikacija (bibiliotekarstvo)
• pri prevajanju se ravnamo po ang. pravopisu in tipografiji

Izvleček:

= krajša oblika povzetka (sinopsis/abstrakt)

• imajo spletne revije, da se bralec lažje odloči za nakup
• 4 sestavni deli izvlečkov: predmet raziskave, metode, rezultati, sklep oz. implikacije (podobno UMRIS)
• največ 10 vrstic, 100–150 besed
• en odstavek, ni kratkih sklicev, opomb
• mesto objave: takoj za naslovom
• manjše črke, manjši razmik, morda ležeče, zamaknjeno v desno
• lahko tudi angleški izvleček za globalno promocijo
• avtorji prijavljajo udeležbo na konferencah z izvlečkom
• velikokrat predolgi in dolgovezni
• deskriptivni izvlečki odsvetovani, pomembne glavne ugotovitve članka!

Nove besede

A

ATAVIZEM = ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih

B

C

CIKLOSTIL: stroj za razmnoževanje odtisov z matric

Č

D

DEFETIZEM = mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje

DILETANTIZEM = nestrokovno, površno opravljanje kakega dela

E

F

G

GENEZA: izvor, nastanek in razvoj česa (Genesis)

H

HABILITACIJA: pridobitev pravice predavati na visoki šoli

HERMETIČEN: neprodušno zaprt

HISTORIAT: potek, opis kakega dogajanja

I

IMPRESUM: podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu; sinonim: KOLOFON

J

K

KLEPTOMANIJA: bolezensko nagnjenje koga h kraji, zlasti manj vrednih, zanj nepotrebnih stvari

KOLOFON: podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu; sinonim: IMPRESUM

L

LUDIST: pripadnik gibanja, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela

LUDIST: predstavnik ludizma; LUDIZEM: umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki temelji na načelih igre, razvedrila

M

N

O

OPREKA: prepreka, ovira (knjiž. ali zastar.)

P

PARAZIT: kdor živi od dela drugega, na škodo drugega; družbeni paraziti

PIRATIZIRATI: nezakonito si prisvajati, razmnoževati izdelke elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo

PODJETNOST: ki se pri svojem delu uspešno loteva več nalog, stvari; nanaša se na udeležbo pri produkciji informacij = kreativnost

R

S

SRENJA: ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj

Š

T

TAVTOLOGIJA = opisovanje nečesa z različnimi besedami istega pomena; istorečje

U

V

Z

Ž