Uporabnik:Югоносталгия

Leon Kokošar

Uvod v študij slovenske književnosti 2022/23

Slavistična revija

Slavistična revija je zelo zanimiva, saj so v njej objavljeni članki v različnih slovanskih jezikih. Med njimi tudi v češčini in poljščini, ki ju aktivno študiram, pa v srbščini oz. hrvaščini in makedonščini, ki pa se jih učim v prostem času. Super so tudi članki profesroja Mateja Šeklija, ki je lani, preden sem prišel na slovenistiko, učil tudi mene. Sicer nisva bila v najboljših odnosih, a to ne spremeni spoštovanja, ki ga imam do njega in do primerjalnega slovanskega jezikoslovja, saj me vse skupaj še vedno zelo zanima. Zato tudi upam, da se bova, ko se srečava prihodnjič, ujela na isti valovni :)

Nacija -- Kultura

Razstava me je navdušila. Moram priznati, da mi način avtorjevega izražanja ni bil všeč, ampak to je zgolj stvar mojega občasno pojavljajočega se purizma. Ne glede na to me je navdušila že ta sama ideja – meni nekaj povsem nerazumljivega (informatika, umetna inteligenca in razne obdelave podatkov) je na podlagi tvitov, ki sem se jih večinoma spomnil iz dveh let, ustvarilo sonete …

In ne samo to, ti soneti so bili prav zanimivi! Odprli so, kot je dejal tudi avtor, neko novo polje razmišljanja, saj so bile to na prvi pogled le »skupaj nametane povedi«. Po malo bolj poglobljenem branju pa je vse skupaj začelo dobivati polno različnih pomenov; bodisi takih, ki so bili povezani z (večinoma) političnim dogajanjem, na katerega so se nanašali izvirni tviti ali pa tudi ne. Nekateri od verzov, ki jih je ustvarila umetna inteligenca, so posegli prav v opevano srčiko našega naroda, npr. prvi verz pod tvitom Vlade RS, kjer je zapisano, da so Afganistanci iz povsem drugega kulturnega okolja in so zato manj sprejemljivi kot begunci iz Ukrajine – »Jezik jim ne dovoli vstopati!« To recimo spomni na razne akcije (malih) kričečih skrajno desničarskih strank, ki kot jesiharji tulijo »Slovenija, ne Albanija«, kadar se na kaki šoli v Kranju pojavi napis tudi v albanščini in takih primerov je na trenutni politični sceni nemalo.

Trubarjevanje

Najprej: v prvi povedi je napaka!!

Zdi se mi zanimivo, kar ste napisali. V spomin se mi je vtisnilo, da danes sledimo prav tistim 'velikanom' naše zgodovine, ki so se sledenju takšnim in drugačnim normam, zapovedim in pričakovanjem uprli. Zdi se mi, da velikih umetnikov niko ne znamo pravilno obravnavati; nekatere pretirano občudujemo, četudi si sami tega nikdar niso želeli, spet druge pozabljamo, čeprav so celo življenje garali, da bi bili zapomnjeni. To se ponavlja in zagotovo se bo ponavljalo še vnaprej.

Popravljalci sveta

Vau, glej ga profesorja! Super ste to povedali, jaz se čisto strinjam z vami, da je Wikipedija super. Če priznam, sem sam tudi nekoliko obseden z njo, a ne toliko s pisanjem kot z brezkončnim branjem novih in novih člankov, na katere me vodijo razni hyperlinki, ki jih ne zmanjka.

Geopedia

Čisto blizu mojega doma v Idriji se je 6. 3. 1971 rodil slovenski literat Aleš Čar, ki je med drugim napisal scenarij za slovenski celovečerec Ivan in za kriminalistično serijo V imenu ljudstva. Poleg njega sta na Geopediji označena še dva v Idriji rojena literata, to sta Jožef Zazula (1870–1944) in Andrej Albrecht (1782–1848). Naj dodam še nekaj glede partizanskih grobišč: V neposredni bližini rojstne hiše moje none je partizansko pokopališče Vojščica (nar. Wajšica), kjer je pokopan tudi nonin brat in ga zato obiščemo vsaj enkrat letno. Videl sem že kar nekaj vojašlih pokopališč in sem prepričan, da je Vojščica eno najlepših. Priporočam obisk.

Popravljanje

POMEMBNO: vsi popravki so bili shranjeni hkrati, zato do njih vodi le en link.

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kazahstan&diff=5818711&oldid=5803045

Dodajam še en popravek z neke druge wikistrani, ki se mi zdi zelo pomemben.

https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Matjaž_Tribušon&diff=prev&oldid=5818700
https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Matjaž_Tribušon&diff=5818704&oldid=5818701
https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Matjaž_Tribušon&diff=5848569&oldid=5818704

Register kulturne dediščine

V Wikimedia commons sem dodal znamenje pod pokopališčem v Spodnji Idriji.

Nova pisarija

Pismenost

• Biti pismen pomeni obvladati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo.
• Razumevanje pismenosti se spreminja – spremembe komunikacijskih navad so pripeljale do konfliktov med sporazumevalnimi praksami.
• Pismenost se razume kot dvojna sposobnost: sprejemanje (in razumevanje) ter tvorjenje (in posredovanje).

Pismenost ni ena sama, obstaja mnogo specifičnih pismenosti, ki nam omogočajo komunikacijo v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah – vsaka znanstvena disciplina ima svoj jezik, vsaka religija svoje izrazne formule itd. Nobena od posebnih pismenosti ni obvezna, samoumevna pa je splošna pismenost, ki vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji. Komunikacija prek mobilnih telefonov in računalnikov je zaradi svoje razširjenosti tako že del splošne pismenosti.

Infromacijska družba

• Oziroma informacijska doba; je ime za družbeno paradigmo sodobnosti, ki nadomešča industrijsko družbo (industrial society).

• participativna kultura (participatory culture)
• družbeni mediji (social media)
• družabna omrežja (social networks)

• Tiskana knjiga zaradi razvijanja elektronske knjige ne bo izumrla, vendar pa je njena civilizacijska vloga marginalizirana - tisk se umika drugačnim komunikacijskim kanalom.

Wikiji

• Wikiji so skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti.
• Spleta ne dojemajo zgolj kot vir informacij, ampak kot prostor, kjer informacije in objave oblikujemo sami (brez želje po zaslužku in zunaj institucij).
• Wikimedijina spletišča:

• Wikipedija (za pojmovnik strok, popis leposlovnih in strokovnih avtorjev, institucij, dogodkov, besedil itd.)
• Wikivir (za stara besedila v javni lasti)
• Wikiknjige (za knjige in priročnike)
• Wikiverza (za seminarje, projekte, predavanja)
• Zbirka (za slikovno gradivo)
• Wikislovar.

• S kvaliteto člankov na Wikipediji se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja (kot v 16. stoletju obstoj prevoda Biblije).
• Status člankov na Wikipediji je urejen z licenco creative commons (cc) - 'licenca ustvarjalnega ljudstva'.
• Kredibilnost znanstvenih objav zagotavljajo utečeni recenzijski postopki (peer reviewing), objave na Wikipediji pa kontrolirajo posamezniki, ki tvorijo wikiskupnost.

Avtor

• Do nastopa t.i. interpretacijske šole v 60. letih prejšnjega stoletja je bila literarna veda primarno usmerjena k avtorju, naslednja generacija literarnih zgodovinarjev je pozornost z avtorja preusmerila na besedilo (vprašanje »Kaj je hotel avtor s tem povedati?« je bilo postavljeno v ozadje), v 80. letih pa se je pozornost usmerila k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju - ni več pomembno besedilo kot tako, temveč se njegova teža določa v razmerju do bralca.
• Upoštevanje tistega, ki mu je besedilo namenjeno, je ena od izhodiščnih zahtev vsakega pisanja, misel na bralca pa pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj.
• Motivacija za pisanje: etično sprejemljivo pisanje izvira le iz zanimanja za temo.

Izbira jezika

• Odvisna od naslovnika:

• globalna javnost (trenutno je lingua franca angleščina)
• domača publika (slovenščina).

• Nujno je vključevanje v mednarodno izmenjavo znanja.
• Objave v angleščini imajo privilegiran položaj v znanstvenem svetu - svet tako monopolno obvladuje angleščina, za mednarodno uveljavitev pa moramo biti samoiniciativni - samo prevod v angleščino in uvrstitev v nacionalno biografijo nista dovolj.

Izbira teme

• Izbiro teme naj bi utemeljevali z internacionalnostjo, interdisciplinarnostjo, trajnostjo in željo po razumevanju.

Vaje v pisanju

• Pisanje je veščina, spretnost, ki se je je treba naučiti.
• Kot pisanje tudi tipkanje spada med haptične oz. tipalne izkušnje, ki so razvojno pomembne - pisec mora osvojiti orodje, s katerim dela. Danes je za vse orodje večinoma računalnik.

Usoda avtorstva

• Avtor je eden starejših konceptov, družbena teža odločitve 'postati avtor' je vidna že v starih pisateljskih spominih in dnevnikih. Avtorji so z deli konstruirali in kulturno emancipirali skupnost in legitimirali zahteve po njeni samostojni kulturni eksistenci.

Soavtorstvo

• Tuji posegi v besedilo v osnovi niso kritika, ampak sodelovanje - kolektivno pisanje naj bi pisce odprlo za sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja.
• Pravila soavtorstva:

• vprašanja delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj;
• bodi odprt za spremembe;
• zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov;
• zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi;
• soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo;
• ne poizveduj za avtorjem določenega posega - ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu!

Objavljanje

• Aktualno je objavljanje na spletu (edina potencialna ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje).
• V spletnem okolju objaviti besedilo pomeni postaviti dokument z namenom, da ga najde in prebere čim več ljudi.
• O tem, ali gre za objavo ali ne, odloča avtorjeva intenca.

Množični um ali pametna množica

V socialni teoriji obstaja vrsta izrazov za poimenovanje različnih kombinacij množic in pameti (collective consciousness, hive mind, group mind, mass mind, collective intelligence, collaborative intelligence). Pri vseh gre za način organizacije znanja v informacijski družbi, kakršna je Wikipedija. Gre za zanje, ki ga producirajo pogosto anonimneži, je javno dostopno in se stalno izpopolnjuje. Cilj Wikipedije je tako korist za širši krog ljudi - je samokreativna, se sama promovira in je brez kontrole, ki je značilna za množične medije.

• Splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki.
• V enciklopedijah so bile informacije razvrščene po abecedi ali drevesno - v Wikipediji pa je iskanje prepuščeno algoritmom:

• Verbalne in vizualne informacije so v geslih vključene v okolico prek dveh poglavji - preko kategorizacije v Kategorijah se določa njihovo mesto v hiearhiji znanja, v poglavju Glej tudi pa so nanizana sorodna gesla po asociativnem principu.

• Množični um je kritiziral ameriški računalničar, pisatelj in glasbenik Jaron Lanier:

• Odpiranje možnosti, da vsak posameznik sodeluje pri oblikovanju informacij, pomeni grožnjo zahodni civilizaciji, ki temelji na intelektualnih dosežkih posameznih osebnosti.
• Enciklopedične informacije, ki jih producirajo anonimni posamezniki, so brezbarvne, brez konteksta, konformne in zanje ni nihče osebno odgovoren.

• Pisci sicer res uporabljajo vzdevke, niso pa anonimni.
• Wikipedija uporablja pamet množice in je tako oblika proizvodnega procesa, ki se mu v angleščini pravi crowdsourcing, v slovenščini 'množičenje', pri čemer množica posameznikov, vsak s svojim prispevkom, deluje v korist skupnosti.

Avtorske licence

• Za jezikoslovje besedilo pomeni obliko jezikovne komunikacije, za literarno vedo nekaj berljivega, iz pravnega zornega kota pa je tekst intelektualna lastnina, okrog katere se je oblikovala specifična zakonodaja - copyright oziroma avtorske pravice.

• Creative commons

• V slovenščino prevedeno kot 'ustvarjalna gmajna'.
• Je avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture (free culture) in ni omejena s kulturo dovoljevanja (permission culture), na kateri temelji copyright.
• Vrste cc licenc (kopirano iz spletne Nove pisarije):

	Priznanje avtorstva (attribution – BY)	Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno.
	Deljenje pod istimi pogoji (share-alike – SA)	Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (copyleft).
	Nekomercialno (non-commercial – NC)	Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema.
	Brez predelav (no derivative works – ND)	Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema.

• Najsodobnejša med licencami cc ima oznako Creative Commons Attributed on 4.0 International License

• Copyright

• Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah ščiti izvirna avtorska dela pred zlorabo (nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljena javna izvedba ali predelava dela, objava takega izvedenega dela).
• Problematičnost copyrighta:

• pretirano poudarjanje avtorstva
• nekompatibilnost z informacijsko družbo
• intelektualni proizvodi obravnavani kot lastnina, in ne kot javna dobrina

• Avtorska zaščita traja za časa življenja avtorja + 70 let (prav tako velja za neobjavljena dela).
• Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler se jim ne odreče (ali jih proda).
• Delo razmnožujemo s fotokopiranjem, prepisovanjem, citiranjem, digitaliziranjem, nalaganjem s strežnika k sebi, distribucija pa, kadar delo damo na razpolago v razredu, na spletni strani, ko posodimo komu knjigo - vse to je dovoljeno, tudi če nismo latniki avtorskih pravic, dokler gre za korektno oz. pošteno uporabo (fair use).
• O pošteni uporabi govorimo, kadar obstaja soglasje, da avtorju z njo ni bila povzročena nobena škoda, oziroma kadar uporabnik počne to v dobri veri (lat. bona fide, angl. good faith).

Besede in krajšave

"pankrt" - osamljena vrstica odstavka na novi strani
"vdova" - osamljena beseda odstavka na novi strani
"riba" - znak oz. črka neustreznega tipa v besedilu
"inkunabula" - knjiga, natisnjena pred letom 1500
"promocija" - podelitev doktorskega naziva
"emerit" - upokojeni univerzitetni profesor
"ms" - rokopis
"ibid" - prav tam
"etc" - in tako dalje
"cc" - creative commons oz. ustvarjalna gmajna
"ISBN" - international standard book number
"CIP" - cataloguing in publication