Uporabnik:Živa Božič

I. Zupančič: TRI PARODIJE

Tomsk. Življenja v mestu ni, vse je mrtvo. Kavarne so zaprte, trgovine razbite in oropane, po trgu blodijo lačni psi in iščejo kosti, ki so še ostale od Kolčakovega režima. Kot sence se vlačijo po cestah iz uradov sovjetski uradniki, lačni in raztrgani, priklenjeni k svojim mizam, gredo iz tovarne delavci, obrazi izmučeni, v očeh obup. In vsi molče, ker apostoli svobode so oznanili svobodo govora. Le semintja se sliši poluzveneča krepka ruska kletev.

Večer. Ljudje drve v cirkus. Na obrazih se jim pozna, da pričakujejo nekaj posebnega. Nastopata dva priljubljena klowna Čižik In Leons. Visoko k strehi je pripet rdeč tron. K tlom je spuščena vrvena lestvica. Nastopata Čižik in Leons. Prvi oblečen ves v rdeče, drugi v belo. Skočila sta si v lase, začel se je neusmiljeni pretep. Čižik je podrl Leonsa, stopil mu je na vrat, ta pa se je izmuznil, podrl Čižika in ga neusmiljeno obdeluje s pestmi. Čižik pleza po vrveni lestvici, oči je uprl v rdeči tron in pleza. Leons ga je zgrabil za noge, vleče, vleče, pa ga je potegnil na tla. Pretep se je začel z novo silo. Leons pleza po vrveni lestvici, na obrazu je začrtano hrepenenje po tronu, Čižik ga je ujel za noge, potegnil in podrl na tla. Zopet pretep. Na areno je stopil elegantno oblečen mladenič-žid. Pogledal je rdečega in belega klowna, ki sta trdila drug drugemu s pestmi, da imata oba enako pravico do trona, ironično se je posmejal, pokimal z glavo in se vzpel po vrveni lestvici na rdeči tron. Vsedel se je nanj. Rdeči in beli klown pa se neusmiljeno pretepata dalje. Nazadnje je beli klown dvignil oči, pa je široko odprl usta.

»Stoj, stoj, Čižik! Zakaj pa se midva pravzaprav pretepava?«

Čižik ga začudeno gleda. »Glej'ga no cepca, za tron vendar!«

»Odpri široko oči in glej, tron je že zaseden!«

Čižik je dvignil oči, široko je odprl usta, popraskal se je za vratom, pa ni več tepel Leonsa.

• • •

Čižik stoji sredi arene in tiho poje: bil je car, bil je kruh, carja ni, kruha ni. Prihaja Leons. Pod pazduho poleno, na hrbtu ogromno vrečo. Čižik ga ogleduje od vseh strani.

»Odkod pa ti, prijatelj?«

»Odkod, odkod, zima je, po drva sem hodil v sovjetski urad, ki se zdaj peča s statistiko vseh dreves naših sibirskih pragozdov.«

»Kje pa imaš drva?«

»Kje, kje, kaj to nišo drva!« Vleče izpod pazduho poleno in ga pokaže Čižiku.

»Kaj pa nosiš v vreči na hrbtu?«

»To, prijatelj, so pa resolucije, ki sem jih dobil v uradu, da lahko vzamem iz skladišča poleno.«

• • •

Leons stoji sredi arene, in tiho poje: nekdo nas ne bo zdaj več rešil ni bog, ni car, niti junak, mi bomno le tedaj svobodni, če vrnil k nam se bo Kolčak (motiv boljševiške internacionale). Na prstih se plazi Čižik.

»Pst, Pst, če bi ti vedel, kje sem zdaj bil!« Prst je položil na usta in boječe se ogleduje.

»Kje pa si vendar bil, povej no!«

»Bil sem tam, kjer ni nobenega Rusa.«

»Ti, prijatelj, tole pa ne bo res. Saj sva se vendar pred kratkem videla. Menda vendar nisi bil ta čas v Italiji ali celo v Franciji?«

»Seveda ne, bil sem le v Sovjetu narodnega gospodarstva.« Vstopil je rdečrarmejec, zgrabil Čižika za vrat in odšla sta. Leons je žalostno povesil glavo. Čaka. Dolgo nič. Nazadnje se vrača ves preplašen Čižik.

»Pst, pst, če bi ti vedel, kje sem pa zdaj bil, če bi le vedel!«

»Kje pa si bil, povej no!«

»Zdaj prijatelj, sem bil pa tam, kjer ni nobenega žida.«

»Oho, kje pa je to mogoče v Rusiji!«

»Je, je pa še kako mogoče! Bil sem v ječi.«

Ponoči pa sta imela oba klowna prosto stanovanje in hrano v podzemlju tajnega sodišča - črezvičajke.

Nova pisarija

Nova pisarija je priročnik, namenjen predvsem študentom slovenistike pri predmetu "Uvod v študij slovenske književnosti", predhodnik slednjega pa se je imenoval "Praktični spisovnik". Priročnik je najprej izšel v tiskani obliki, pozneje pa tudi spletni. Bilo ga je treba dopolniti zaradi hitrih sprememb, ki so zajemale predvsem prehod iz pisanja na papir v pisanje na zaslone. Priročnik je avtor želel imenovati "Nova pismenost" s čimer je želel bralca takoj asociirati na pionirska gramatikalna podjetja Valentina Vodnika, vendar je naslov spremenil zaradi tega, ker "pismenstvo" ne nosi istega pomena kot včasih. Pismenost je namreč v Vodnikovih časih pomenil slovnico, danes pa njegov pomen slovarji navajajo kot "znanje branja in pisanja "oz. z najnovejšim terminom "znanje, poznavanje česa sploh". Pismenost lahko v tem smislu razumemo kot kulturna, medijska, politična, čustvena ... pismenost. Beseda "Nova" pa poudarja nove medije današnjega časa (najbolj se ukvarja s pisanjem na zaslon in slikami), čeprav vzdržuje močno povezanost na tradicionalne oblike pismenosti. Preden so priročnik izdali v spletni obliki je prišlo do veliko pomislekov, saj je le-ta avtorko delo, medtem ko gre na spletnih straneh Wikimedije za skupna avtorstva. Spletna "Nova pisarija" je sedaj za dopolnila in popravke na voljo vsem uporabnikom in bralcem, medtem ko prej to ni bilo mogoče. Druge prednosti e-priročnika pa so tudi: sprotno nastajanje, uporaba, dodajanje in popravljanje gradiva, odpira možnost samorefleksije in hitre povratne informacije bralcev. Wikiknjige moramo tako razumeti kot še ne zaključeno ampak "rastočo knjigo". Seveda pa spletno knjigo lahko razumemo kot na nov način prikazovanja gradiva na spletu ne pa le v tiskani obliki.

Kam z avtorjem

avtorstvo priročnika se pripisuje prof. Miranu Hladniku želel svoje ime zapisati nekam na začetek dela, da bi sledil tradicionalni natisnjeni knjigi, čeprav tega ne bi bilo treba storiti, ker je avtorstvo že zadostno dokumentirano v zgodovini e-knjige izpostavljanje avtorskega dela na javni spletni strani je ob enem nevarno (besedilo lahko dopolnjuje vsakdo, pa vendar je v praksi lahko popraviti tudi vandalizem) in tudi nenevarno (zaželeni so konstruktivni popravki in pripombe) podatke o izdaji knjige lahko najdemo na impresumu, čeprav je letnica izdaje zapisana tista, ko je bila knjiga vpisana v sistem Cobiss.

Prešernova Nova pisarija

Naslov Nova pisarija se naslanja na Prešernove satirične pesnitve zbrane pod naslovom "Kranjska pisarija" pesnitev "Nova pisarija" lahko najdemo v Poezijah v razdelku Različne poezije pesnitev pripoveduje o sprašujočem učencu in učitelju/pisarju, ki mu odgovarja, je neprijazen in grenak človek, ki v prispodobi zavzame Prešernu neljuba mnenja do njegove poetike, kot so jih v tem času imeli Jernej Kopitar, Franc Sefarin Metelka, Matevž Ravnikar in Jurij Pauška pesnitev je aktualna tudi danes, saj se začne s tožbo osebe, ki opazuje, kako se v tistih časih leta 1830, kot danes, povečuje število pisateljev in količine njihovih del, čeprav se okoliščine pismenosti danes in nekoč močno razlikujejo tretji zvezek Nova pisarija - Lado Kuster

Pismenost

pismenost pomeni obvladovati znakovni sistem za pisno komunikacijo sprva privilegij elite, do katere so nepismeni gojili nezaupanje pismouk-razlagalec svetih spisov, učenjak; poslanstvo prvih pismenih ljudi obvezno šolanje se je v naših krajih pojavilo v zadnji četrtini 18. stol. in pismenost vse od takrat spremenilo svoj položaj iz "privilegij" v "nuja" v današnjem civiliziranem svetu odstotek nepismenosti ljudi odseva nerazvito državo sprva je bilo pisanje povezano le na pisanje z roko, potem pa se je razvoj nadaljeval s pisanje s svinčniki, peresnikom, nalivnim peresom, kemičnim svinčnikom; tipkanje pa še nedolgo nazaj ni bilo prisotno v navadnem vsakdanu povprečnih ljudi, pisali/le so samo strojepiske, publicisti in znanstveni pisci, kar se je do danes popolnoma spremenilo, saj je tipkanje skoraj da nadomestilo kakršnokoli pisanje z roko celotna selitev iz pisanja na roko v pisanje na zaslon pa je sprožil marsikatere razprtije med generacijami, medtem ko starejši očitajo mlajši, da niso dovolj pismeni in da ne znajo napisati niti enega stavka, jim mlajši odgovarjajo, da ne znajo napisati e-pošte, najti uporabne info. hitro in na spletu, se pogovarjati po virtualnih omrežjih, ta spretnost pa je za današnji čas pomembna tudi zato, da dobimo službe pismenost je pomenila "sposobnost sprejemanja in razumevanja zapisanih info. ter sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja" pismenost razumemo kot aktivno udeležbo v komunikaciji, ne pa brez nje danes kot pismeno osebo razumemo že ljudi, ki znajo uporabljati menije na zaslonih in s tipko "enter" izbere eno od želenih možnosti k splošnemu pričakovanju, ko pride do mobilnih naprav spada tudi se znajti na računalniku, pravilno napolniti telefon, pravilno zaščititi slednja in ne le jo znati vključiti ali izključiti, zato pa se nam zdi tudi neprimerno, če na predstavi nekomu zvoni telefon ali pa dobimo e-mali s samimi velikimi tiskanimi črkami poznamo veliko več pismenosti kot je le njena splošna definicija, lahko smo jezikovno, urbano, geografsko, računalniško pismeni kar doprinaša k našemu znanju in uspešnosti, kako se znajdemo v svetu, splošna pismenost je tako nujna čeprav izraža le zmožnost komunikacije v vsakdanjih situacijah testi pismenosti - npr. PISA danes pri šolarjih opazujejo nizko raven bralne pismenosti (pravilno razumevanje sporočil v naši kulturi) in nadpovprečno e-pismenost največ tipkamo na mobilne telefone (verjetno zaradi pojava esemesov in kratkih sporočil) takoj za tem pa na računalnike, s tem se je pojem pismenosti spremenil, kajti danes slednje razumemo kot splošno pismenost, katere pojem se bo v prihodnosti zagotovo še velikokrat spremenil če bi želeli, da pismenosti vrnemo njej prvotni pomen, bi se moral zvišati prag slednje, pa vendar tega ne bomo počeli ampak bomo raje dosedanjemu razumevanju pismenosti dodajali nove kategorije nekateri posamezniki, ki so tradicionalno skrbeli za opismenjevanje so se želeli popolnoma distancirati in ne uporabljati novih načinov komunikacije ter e-pošte in zagovarjali starejšo različico slednje, kot na primer nekateri člani Društva slovenskih pisateljev ali pa Akademija za znanost in umetnos, na srečo pa se število takšnih fanatikov zmanjšuje nova tehnologija nam marsikdaj ne pomaga k manjši količini dela, vendar nam ga veliko predvsem nalaga, kar je dobro za posameznika in skupnost, saj bi nam drugače ostajalo preveč časa, ki ga ne bi znali dobro uporabiti človek je najbolj zadovoljen, ko se smiselno ukvarja s kreativnim delom spletna pismenost veča demokratičnost v družbi - delež piscev in pisateljic je enaka razviti svet ima pismenost blizu 100, kar je posledica obveznega šolanja priročnikov kot je "Nova pisarija" pa ne zanima osnovna pismenost ljudi (znanje branja podnapisov, smrtne nevarnosti ...) ampak višje oblike, sposobnost tvorjenja in razširjanja javnosti, tako pismenih pa je veliko manj zaradi naraščanja števila spletnih omrežji (You Tube, Twitter, Instagram ... )pa se tudi delež pišočih povečuje redno pišoči publicisti se po navadi vpišejo v sistem Cobiss, objavljanje v strokovnem časopisu pa se po navadi začne v času podiplomskega študija aktivno pišoči so v veliki manjšini, kljub dejstvu, da je prostor za objave in sam proces pisanja pogosto zastonj ali pa zelo poceni pisce večina ljudi smatra kot čudake in njihovo delo ne ceni; pri popravljanju avtomobilov se spodobi plačilo pri poslovilnih govorih pa se piscu pogosto ne plača družba kulturno raste če se kriteriji za dejavno aktivnost dvigajo podjetnost (v informacijski družbi) bi lahko razumeli kot ustvarjalnost; torej bi moralo biti za nas pomembno, da čim več ljudi ustvarja oz. aktivno piše

Informacijska družba

sodobno informacijsko družbo zaznamujejo družabna omrežja, participativna kultura, potrošniška kultura...
tiskana knjiga kot simbol nacionalno organizirane družbe
miti o e-knjigah in tiskanih različicah
čedalje bolj prihaja v ospredje spletna oblika knjig, ki se umika tiskani, ne bo sicer izumrla le njena vloga bo zmanjšana
fizične knjige postajajo estetski dodatki
tiskanih knjig v današnji dobi ne moramo imeti za bolj pomembne kot digitalne, saj niso tiskane verzije prav nič manj ranljive kot spletne, v obeh primerih lahko vsebino zbrišemo (tako iz primera pergamenta) kakor s tipko "delete" na tipkovnici
sodb o tiskanih knjigah ne bi smeli deliti tisti, ki se od tega preživljajo npr. založniki in knjigarnarji, ki se jim gre le za dobiček
strmo narašča količina informacij, ki naj bi družbo delalo pasivno, pa vendar v ozadju vseh informacij poteka razredni boj

Wikiji

informacijska družba je ustvarila Wikimedijo, pod katero spada tudi Wikipedija
lahka in hitra dostopnost, voluntarizem, kooperativnost, jasno izražanje v enciklopedičnem slogu
prvič pojavila spletišča wikiwiki leta 2001, spletne strani so tako vir informacij, kot tudi ustvarjanje le teh in sodelovanje brez želje po plačilu poleg tega pa lahko tudi sami pripomoremo k širjenju in dodajanju znanja in sodelovanju
prevod biblije, epska pesnitev (Krst pri Savici) in danes spletne strani Wikipedije v slovenščini so dober dokaz za vitalen in aktiven slovenski jezik, kar je nuja za obstoj jezika
slovenščina spada po merilih Wikipedije na 40. mesto (po količini člankov) in v 2. skupino med vitalne jezike
na Wikipediji najdemo 290 jezikov
več kot je jezikov večja je raznovrstnost kultur, pogledov na svet in s tem možnosti preživetja
slovenska Wikipedija se je začela pisati leta 2002, s trenutno udeležbo 0,25% s tem da je slovenskih aktivnih Wikipedistov zelo malo
"cc" oz. creative commons je kratica za licenco na Wikipediji "licenca ustvarjalnega ljudstva", kjer je avtorstvo od vsega ljudstva oz. lahko v zgodovini članka najdemo podrobne podatke o njegovih urejevalcih oz. pisateljih
kratica "cc" lahko kmalu celo nadomesti tradicionalno "copyright"
geslo Wikipedije in njene skupnosti: kreativnost in svoboda, status subverznega medija, geslo spominja tudi geslo v fran. revoluciji: svoboda, enakost in bratstvo
zavihki na Wikipediji: članek, pogovor, uredi, zgodovina; članki so karseda vidni, saj se med iskanjem na spletu pojavijo kot prvi zadetek
Wikipedijske objave pregledujejo posamezniki, ki so del Wikipedijske skupnosti, ne nujno profesionalci na tem področju, čeprav je tudi takih čedalje več
povečanje dostopnosti do znanstvenih informacij, kjer so pomembna tudi mnenja ljudi iz drugih strok
je medij z največ zbranega zgodovinskega znanja do sedaj
zavzemanje za nevtralni pristop je eden izmed temeljnih načel (NPOV)
ohranja spomin in znanje (povpraševanje se ob kulturnih in državnih praznikih zelo poveča)
Wikipedija je alternativa kapitalistični družbi, saj je zastonj, za sodelovanje pa nihče ne prejema plačila, večina prispevkov je objavljena pod šiframi in avtor pogosto ni znan
značilnosti Wikipedije: ni avtorskih pravic, za njo ne stoji država, sodelovanje, samorefleksija ...
Wikipedija pomaga Slovencem: daje, pomaga, vpeta v svet, potrpežljivost ...
tudi preverjene informacije moramo sami kritično presoditi, če gre za Wikipedijo ali pa druge večkrat preverjene članke
ljudje naj bi delovali v skupno dobro, kar neizmerno podpira Wikipedija
avtorjeva dela preidejo v skupno last od 50-70 let po njegovi smrti kot "open data", "open access" ali "creative commons"

Wikiji in šola

uzurpacija
postulati
pojav Wikipedije v javnosti lahko slabo vpliva na dojemanje same strani; povezujemo jo s šolo, učenjem, mučenjem, ki niso prostovoljne in kreativne dejavnosti, kar pa bi morala Wikipedija biti in ostati
Wikipedija kot izziv študentom, da se soočijo z resničnim svetom, realnostjo, ki jim gleda pod prste za morebitne napake s pisanjem na Wiki strani pa pomaga pri širjenju znanja, predvsem tiste smeri, ki jo študira
nepripravljenost določenih študentov za pisanje člankov ali poseganja v tuja besedila
orodja za učenje na daljavo: moodle, MOOC
Wikiverza kot prostor za uvajanje študentov za zahtevnejše ustvarjanje člankov na Wikipediji, pa vendar njena odprtost pomeni nezmožnost ocenjevanja
kriteriji za kvalitetne članke se zelo hitro spreminjajo, za dobre članke je treba dosegati vse višji standard
hitra reakcija popravljanja vandalizma s pedagoškimi prijemi

Avtor

prva generacija literarnih zgodovinarjev: avtorske biografije npr. Duševni profili slovenskih preporoditeljev (Ivan Prijatelj), Levstikov duševni obraz (Anton Ocvirk); elitna lit. - avtorska lit.
druga generacija lit. zgo.: usmerjena k besedilu, avtonomnost, umetniškega besedila npr. serija zbornikov Obdobja
tretja generacija lit. zgo.: bralec in njegov kulturni interes, trivialna lit. - lit. za bralca, besedilo pomembno v razmerju do bralca

Motivacija za pisanje

pišemo zaradi sebe, skupnosti ali zaradi samega predmeta
etičnost pisanja: etično sprejemljivo je le pisanje, ki izvira iz zanimanja za temo samo, ne pa zaradi samopromocije, manipulacije ...
problematičnost etičnosti v humanistiki
avtorski napuh, pregledamo, če so nas pravilno citirali opazujemo, če je termin, ki smo ga uporabili pravilno rabljen ali ne
znanstveniki raziskujejo z namenom, da bi lažje razumeli svet
napoved, hipoteza, teza in metoda ali eksperiment s katerim bodo določeno hipotezo preverili, težava, če ne uporabljamo metoda ali gradiva, ki bi ovrgla našo tezo, ker nočemo priznati napake ali pa da smo se pri predvidevanju zmotili
neetična motivacija: če objavimo nekaj za kar se je pripravljal in zbral gradivo nekdo drug
znanstveno pisanje predpostavlja močno zanimanje zaradi teme same
leposlovje nima poudarka na kaj je vsebina zapisanega ampak, kako je to zapisano (v primerjavi z znanstvenim pisanjem, kjer je obratno)
bralci leposlovja so širok krog ljudi vseh generacij in poklicev
"Literatenliteratur" - nem. lit. za ozek krog bralcev, za strokovnjake, ki jo tudi sami pišejo
pisanje za splošno publiko v očeh "visoke literature" nekaj drugorazrednega, nepotrebno in neprofesionalno
pogoj za uspešno pisanje je upoštevanje namembnika in tudi bralca
pomembna jasna interpretacija zapisanega, kot tudi lastne
štiri področja pismenosti: vsakdanje življenje, znanstveno in strokovno, leposlovno, publicistično oz. novinarsko
meja med znanstveno in strokovno je v prostoru objave in namembnika; znanstveno - revije, zborniki itd., ožji krog populacije medtem ko strokovno - slovarji, leksikoni učbeniki itd. namenjeni širšemu krogu ljudi z namenom podati znanstvena načela

Izbira jezika

izbiramo glede na namembnika, v ang. bomo pisali za širši javnost v domačem jeziku pa za domačo javnost
razprave o slo. knj. so v slovenščini, kljub temu moramo razširjati znanja o slovenistiki v tujih jezikih za širšo javnost
slavistične revije so do leta 1950 začele nekatere izvlečke tudi v angleščini
privilegiran položaj angleščine v znanstvenem svetu
premajhna vidnost tuje jezičnih objav, tujci ne poznajo naših revij
za mednarodno prepoznavnost bi morali sami sodelovati s tujejezičnimi revijami in jim pošiljati svoje prispevke
slovenska Wikipedija je nastala z namenom pridobitve slovenskega znanja, raziskav v slovenščini pa tudi primerjava slednjega s tujejezičnimi temami

Izbira teme

svet z veliko število izbir, težava pa je dvom v to, če smo se odločili za pravo
v preteklosti odločitve ali-ali med dvema radikalnima nasprotjema
včasih so napačne odločitve vodile v pogubo, torej smo bili odvisni od tega, da izberejo pravilno
danes veliko izbir s katerimi nismo determinirani, ko izberemo
kot humanisti cenimo tudi neizbrane možnosti in jih drugim privoščimo, čeprav jih sami nismo izbrali
teme za pisanje narekujejo prof. asistenti, mentorji, včasih kot smernica enotnosti in bratstva, danes pa kot internacionalnostjo
po navadi si temo izberemo glede na to kar nas zanima oz. v nas vzbudi zanimanje, vendar to ni pogoj za uspešno delo, ta interes se lahko razvije tudi med samim ukvarjanjem s temo
posameznik se ne izpopolni, ko odkrije svojo identiteto vendar z mestu v skupnosti in z odprtostjo do novih tem o katerih še ni razmišljal
na začetku vsaka tema neobvladljiva in težka, vendar ob intenzivnem ukvarjanju z njo odkrijemo, kako zanimiva je ter se čudimo nad njeno ne poznanostjo in spregledanostjo ter pomembnostjo
če sami izberemo teme izberemo nekaj kar nam je zelo znano, hkrati pa je financiranje namenjeno pomembnejšim temam, vendar je "pomembnejše" težko definirati po navadi naj bi bila to besedila/dela pomembna za narod
književnost 19. stol. pri nas kot temeljni začetek slo. nacionalnosti
pomembnost tem se ne meri le po št. piscev in s svetovni jezikom, tudi pomembnost glede na popularnost v trivialni lit.
publicistično zanimive teme so po navadi predvsem tiste, ki so najbolj odmevne v javnosti, medtem ko strokovne teme niso pod takšnim vplivom preskakovanja med najbolj odmevnimi temami

Vaje v pisanju

OCR - optično prepoznavanje črk, besede le popravljamo kjer se stoj zmoti
v prihodnosti nujna digitalizacija tekstov, ki ne bodo več berljiva, pomembna tudi javna dostopnost
Wikivir - vsebuje števila besedila slovenske klasike
:s:s/ - slovenski Wikisource
Alt + Tab - selitev med dvema oknoma
prazna vrstica - odstavek

Usoda avtorstva

avtorstvo eno izmed najstarejših konceptov
avtorska zakonodaja vztrajno raste
Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtorska organizacija
včasih je bilo postati avtor nekaj uglednega, pripadanje privilegirani eliti, ki je skrbela za odgovornost in kulturno enakopravnost
popravki, poseganje v besedilo ni v skladu z željami tako starejših avtorjev kot novincev na tem področju, zato morajo biti lektorji izjemno pazljivi
če odstopijo pravice za delo in želijo kljub temu razpolagati z njim še po tem se težave zgodijo, če avtorji ne želijo, da njihovo delo zaokroži po javnosti zato zvišajo cene svojega dela ali prepovejo uporabo na spletu
omejevanje avtorskega napuha lahko zmanjšamo tako, da dostopamo do del na javnem dostopu in jih ne kupujemo

Soavtorstvo

Wiki strani so pripomogle k sodelovanju v skupno dobro in za skupen cilj, korekcije pa niso simbol kritike ampak sodelovanja
samo Wikiknjige imajo navedenega avtorja zaradi večjega obsega dela
pravila soavtorstva
pisec več piše zaradi tega, ker želi več prispevati k sami skupnosti, ne zaradi avtorskega napuha
slednji jim narekuje, da omogočajo dostop samo tistim, ki se jim zdijo dovolj vredni

Objavljanje

avtorstvo se danes razume kot priložnost za objavljanje
včasih to veliko težje, moral si biti zanimiv objavljajočim, najti mecena, urednika, založnika ...
danes je pot podobna, stroški objavljanja nižji, poleg tega pa se je medij večinoma premaknil na računalniške zaslone
včasih pretipkavali besedila iz rokopisov na pisalni stroj, da so slednja šla v tisk, razen tista, ki jih je zaplenila oblast ali pa cenzurirala
danes svoje delo/dokumente le "upload-amo" na splet
objava - če je medij kamor smo naložili svoje delo zainteresiran, da ga vidi več bralcev (revije), vsebuje ključne besede, kazala, reklamiranje
dostop do "lebdečih" dokumentov skoraj nemogoč, možen le s točno spletno povezavo
indeksiranje map (directory listing), spletni roboti (web crawlers)
objave na spletu nastajajo predvsem, da jih vidi čim več ljudi
najbolje objavljati v zelo iskana spletna mesta npr. blog, forum ... z hiperpovezavami, ki še bolj izpostavi objavo
"uradno sporočiti javnosti" in današnje "javno postaviti pred javnost" (Facebook, Instagram)
dandanes dajemo prednosti pravici do zasebnosti kot pravici do informiranosti

Množični um ali pametna množica

znanje informacijske družbe oz. pamet množice - kolektivna zavest/um, "collective consciousness", ki zaznamuje tudi znanje na Wikipediji
ne pomoč naciji, vendar vsakemu članu skupnosti posebej
samokreativen, nekontroliran, proti hierarhiji
Wikipedija kot novodobni medij in prizadevanje k zbiranju znanja
Wikipedija kot Babilonski stolp, jeziki povezujejo, dopolnjujejo
pravična razporeditev znanja in njegova necenjenost v širši družbi
enciklopedije urejene po abecedi, pri Wikipediji ni potrebe, vizualne in verbalne info. najdemo v "Kategorije" in "Glej tudi"
Jaron Lanier - kritika Wikipediji, "digitalna maoizma", anonimni posamezniki, množična pamet je nezanimiva in dolgočasna, mob rule
vzdevki ljudi delajo neanonimne, Wikipedija trn v peti kapitalistični družbi željni profita in hierarhije
nezaupanje v nadpovprečne novince, ki spreminjajo družbo, boljši izraz kot "mob" drhal je "multitude"
množica je postala pomembna socialna kategorija (prej je bila vezana na voditelje: nacizem, fašizem ... )
množica vedno išče voditelje, ki pa postanejo najsposobnejši intelektualci, ki so pripravljeni vzeti vajeti v svoje roke
postliberalno-demokratično stališče: skupnost je skupnost posameznikov, prisega na red, premik iz fizičnih v storitvene dejavnosti, ne potrebuje voditelja
množica ima pozitiven prizvok, (včasih brezglava, neumna, telesna) je samoorganizacijska in je pismena ter kreativna
"crowdsorcing" - izrablja množico za namene prispevati k svetovnemu znanju prek Wikipedije

Avtorske licence

besedilo iz jezikovnega pogleda - jezikovna komunikacija, za pravnike pa intelektualna lastnina imenovana avtorske pravice
posebne pravice ustvarjalcem
težave v zakonodaji

CREATIVE COMMONS

"ustvarjalna gmajna" izhaja iz svobodne kulture
lajšanje dostopa do intelektualnega dela, vse druge rabe se prepovedujejo
priznanje avtorstva, deljenje pod istimi pogoji, nekomercialno, brez predelav
avtor lahko licenco kasneje tudi spreminja
cc uporabljajo: Bela hiša, PLOS, culture.si, DOAJ
Creative Commons Attribution 4.0 International license - najnovejša opcija, avtorji ohranijo moralno avtorske pravice
prosto dostopna dela, s tem da mora uporabnik navesti avtorja

COPYRIGHT

slo. "Zakon o avtorski in sorodnih pravicah"
ščiti avtorska dela v katerem koli mediju pred zlorabo, nedovoljenim kopiranjem, odsotnost citiranja njihovega dela
tri težave: preveč poudarja avtorja, ne ustreza informacijski družbi, intelektualna dela so lastnina ne pa javno dobro
informacije niso kot materialne dobrine, lahko jih uporablja več uporabnikov hkrati, kjer ne bi smela biti bojazen o njeni manjši dostopnosti, če se št. uporabnikov poveča
nujna sprememba zakonodaje
ideje, koncepti niso zaščiteni, vendar je kraja neetična
v javno last pridejo dela avtorjev 70 let po njihovi smrti, neobjavljeno delo v javni lasti 25 let po izdaji in 30 let uredništvo kritične izdaje dela v javni lasti
avtorske pravice pripadajo avtorju do takrat, ko jih odstopi ali se jih proda, delo vezano na službo je last institucije
skupinsko delo lahko uporablja kdorkoli od članov v soglasju z ostalimi
predstavitve in razstave za javnost ne zahtevajo posebnega dovoljenja
če naredimo elektronsko verzijo knjige, skrajšavo romana ... avtorske pravice še vedno pripadajo originalnemu avtorju
Razpečavanje ali distribucija sta pravici, ki spadata v avtorske pravice, delo lahko kopiramo, citiramo ali posojamo dokler gre za "fair use"
prodaja avtorskih pravic pomeni ne odločanje o razmnoževanju dela
bralcu nakup knjige ne omogoča razmnoževanja ali da bi del dela uporabil v lastne namene v knjigi, kakršen koli poseg mora biti dovoljen s strani avtorja
včasih je bralcu dovoljena omejena raba avtorskih pravic, kot je razmnoževanje pod pogojem "good faith"
kopiranje tuje kritike, poročila ... in njihovega citiranja je nekaj običajnega in nje dovoljeno, če s tem nimamo profita
nezakonito če kopiramo avtorske učb. ali dela tudi samo za potrebe izobraževanja v šoli brez soglasja avtorja
odpor avtorjev do licence "cc", ker ne morajo nadzirati razmnoževanja
ustvarjalci učbenikov naj se po gradivo obrnejo na Wikivir ali Wikiverzo
avtorje bi morala objava na spletu čedalje bolj zanimati, ker bi dobili tudi večji odziv
prosta uporaba del na spletu je le tista, ki je opremljena s pravilno licenco

Bralec

Prosti dostop

zahteva bralcev do prostega pristopa znanja (osnovnošolskega, srednješolskega, visokošolskega)
učbeniki s prostim pristopom
v preteklosti so knjige predstavljale edin vir znanja, ki pa ni bil poceni
iz Z držav smo prenesli idejo o prosto dostopnih informacij
prosta dostopnost do kulturnih vsebin v kulturnih ustanovah ni možna
z internetom smo pridobili večjo možnost prostega dostopa (sskj, google maps ...), porabljen davkoplačevalski denar
Wikipedija ni/je dobila zelo malo državnih stedstev
zanesljivejša je hramba besedil in informacij na spletiščih kot sta Wikivir in Wikipedija, kot pa v domačih institucijah
strah pred zastonj viri na internetu, ne zastonj prakse na internetnih straneh obsojene na propad(omejen dostop, zaračunavanje novic ...)
digitalizirane prosto dostopne knjige lahko najdemo na: Google knjige, Digital Public Library of America, HathiTrust Digital Library in Europeana
domača plačljiva informacija ali zastonj tuja?
informacijsko najbolj zaprta področja so: vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija (slab zgled za današnjo sodobno družbo)
vsiljen informacijski molk za nadzor nad obvladovanjem družbenih odnosov
informacijska družba se zavzema za kooperativnost, medtem ko vojska in industrija za tekmovalnost (kar za nekoga pomeni zmaga je za drugega propad)
"besedna umetnost" počasi ustopa v svet brezplačnosti (plačati moramo za predstave, članarino v knjižnici ...) bolj dostopna le v šolski sferi
znanstvene in strokovne objave s področja literarne vede so večinoma plačljive
literarne objave so honorirane zaradi avtorjevega vira zaslužka, medtem ko so znanstveni avtorji pisali objave kot zadnji del projekta oz. raziskovalne dejavnosti, vir dohodka pa prihaja iz akademske službe
znanstvene objave morajo biti na voljo na internetu in so (večinoma) zastonj
EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena
EU ne zahteva proste dostopnosti umetnosti
Prosta ali odprta dostopnost oz. OA open access omogoča diseminacijo vseh vrst znanastvenih info.
prosta vsebina oz. free content omogoča le dostop do vsebin ampak ne pa tudi urejanje in poseganje vanjo
open oz. odprti - open data oz. odprti podatki, odprt dostop oz. open access, prosta vsebina open content, prosto znanje oz. open knowledge, odprto izobraževanje oz. open education, odprta koda oz. open source, odprto ratiskovanje oz. open research, odprta znanost oz. open science
projekt Open Access Slovenia, navaja razliko med angleškima prevodoma 'open' in 'free':

prosti dostop (free OA) - brezplačen dostop do besedila, avtor prenesel pravice na založbo, oznaka z licenco © odprti dostop (libre OA) - brezplačen dostop besedila, avtor ohranil materialne pravice, oznaka ena od licenc creative commons

Wikimedija ima pravi prost dostop
prost dostop omogoča komurkoli kadarkoli in kjerkoli dostop
ovire le če se moramo prijaviti ali registrirati v spletišče, slab vmesnik, nedovoljeno kopiranje, komentiranje ...
dokument ni prosto dostopen, če je treba zanj plačati
zlati (založnik, revijalni članki) in zeleni (avtor, predobjave, poobjave) prosti dostop
založniški servis treba plačati
drugi dostopi: sivi, hibridni, zakasnjeni
pobudniki prostega dostopa: akademski učitelji, raziskovalci, univerzitetne knjižnice
založniške hiše imajo največji kapital od trgovine z znanstvenimi besedili, to milijo subvencije namenjene avtorjem in raziskavam, minimalni stroški objav - pripenjalo do ukinitve tiska
prosto dostopne revije so nam na voljo na: DOAJ, Google Učenjak
seznam ROARMAP - akademske institucije, ki delujejo za prost dostop

Založbe

vse kar zapišemo na Enciklopedijo postane javna last, ne navajamo avtorja
konec sklicevanja na avtorje - možno le takrat ko bomo znanje na Wikipediji le oplemenitili in anonimno podali naprej
upanje na konec javne kraje ampak vera v javno dobro
podpora javno dostopnemu in dopolnjujočemu znanju: Tomaž Akvinski, promotorji, creative commons , sovražniki: založbe, novinarska združenja
Aaron Swartz - skladišče zasebnih znanstvenih člankov prestavil v javno dobro
le izobražen in informiran posameznik lahko stremi k ambiciji prihodnosti: družbi samostojnih kreativnih posameznikov
knjige kot tržno blago, bralec kot potrošnik
biti informiran je temeljna človekova pravica (zastonj informacije)
vloga založb: finančno in organizacijsko udeležene pri produkciji publikacij, distribucije ne več zalaganje in kreditiranje info.
upanje, da bodo avtorjem založbe pomagale do bralcev (upravičeno za leposlovje ne pa za znanstvene tekste)
brez založbe izhaja slavistična revija, učbeniki, atlasi, slovarji podrejeni založbam
nova možnost za znanstvene pisce: predatorske založbe, revije postavlja na splet v zlatem prostem dostopu(ukinja ali ogroža monopol založniških korporacij)
Jeffrey Beall proti predatorskim založbam (nič recenzirani članki, nekorektno zaračunavanje objav ...)

Receptorji

citiranje najboljši pokazatelj vplivnosti znanstvenega teksta in tudi branost (dostop in klik na objavo)
merjenje dostopa: števec dostopa ali Google analytics; vpliva prost dostop
spletne objave bi se lahko financirale v okviru naročnine na internet
subvencioniranje univerzitetnih knjižnic oz. institucij, ki bi skrbele za repozitorije
projekt PKP, OJS, OCS, OMP, OHS
odprta družba zavrača komercializacijoznanstvenega objavljanja oz. da je dobro znanje treba plačati
repozitorij kot mesto za shranjevanje in arhiviranje diplomskih, magisterskih in doktorskih nalog
nalaganje svoja dela na računih arnes, google itd. odločijo redki
časopisi včasih sami vodili svoj spletni arhiv in je bil odprt javnosti, danes je zaprt in plačljiv
poljudnejše izrazoslovje za laičnega ali bralca iz drugih disciplin na spletu
individualne spletne objave: cc, SA in NC
včasih honorarji za objavljanje v znanstvenih revijah zato se nad načinom spletne objave ne navdušujejo
slovenske literarnovedne revije: Jezik in slovstvo, Slavistična revija, Primerjalna književnost v prostem dostopu, skeni in pdf formati, bralci raje berejo na spletu kot naročajo revijo
Slavistična revija ima večji del članskov v slovenščini, sama pa financira in organizira prevajanje tujih/angleških
spletni forum SlovLit skrbi za komunikacijo literarnovedne in jezikoslovne skupnosti
objave prispevajo pošiljatelji zastonj
skupno delo in komunikacija, sedež v inštitutu Jožef Štefan

Varovanje zasebnosti

sabotaža informacijske družbe: slovenska avtorska zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podadkov
skupen strah pred Googlom
cilji digitalizacije: lajšanje človeškega obstoja, enakopravnost, večja varnost, povečanje mednarodnih trgov
nezaupanje v dobre namene ljudi
humanizem: zaupanje v hotenje in zmožnost človeka za pozitivno urejanje življenja in sveta.
razvite skupnosti si lahko privoščijo pozornost, druge si jo morajo priboriti
posameznik in privatno, zasebno ni enak pojem, vsakega posameznika bi moralo skrbeti za blaginjo vseh posameznikov ne pa varovanje zasebnosti ipd.
razlika med javno in skupno
javne niso le novinarske informacije temveč tudi strokovno javno
shizofrenem
ugodnosti osebnih podatkov vs zbirke osebnih podatkov
internet ne pozna zasebno ampak ve o vseh vse
odpoved zbiranja osebnih podatkov bi lahko poslabšala možnost izboljševanja kvalitete človekovega življenja
Google street wive smmo dobili z zamudo zaradi zakona o varovanju osebnih odatkov poleg tega so zakrili vse obraze ljudi, ki so jih posneli
besedilni korpus Nova beseda preprečuje iskanje oseb po imenu in priimku v grožnji do razkritja osebnih podatkov
civilizacijske perspektive podpirajo lažjo hitrejšo dostopnost informacij v nasprotju s privatizacijo info. (slovenska praksa)
zakoni dajejo prednost varstvo človekovih pravic pred javni blaginji

KREDIBILNOST

objavljanje danes bolj enostavno kot včasih
objavljanje brez uredniškega filtra vzbujajo skrb o kredibilnosti in zanesjivosti
informacije lahko preverimo: avtor, medij, starost, odmev v javnosti, sklici
avtor – uveljavljen strokovnjak, odmevna stališča, preverimo ga v Sicris in bibliografiji,
amater ali diletant
mlajši avtorji imajo več teoretskega znanja in obvladajo splet
socialni aktivizem