Uporabnik:Živa Božič

Iz Wikiverza
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje

I. Zupančič: TRI PARODIJE[uredi]

Tomsk. Življenja v mestu ni, vse je mrtvo. Kavarne so zaprte, trgovine razbite in oropane, po trgu blodijo lačni psi in iščejo kosti, ki so še ostale od Kolčakovega režima. Kot sence se vlačijo po cestah iz uradov sovjetski uradniki, lačni in raztrgani, priklenjeni k svojim mizam, gredo iz tovarne delavci, obrazi izmučeni, v očeh obup. In vsi molče, ker apostoli svobode so oznanili svobodo govora. Le semintja se sliši poluzveneča krepka ruska kletev.


Večer. Ljudje drve v cirkus. Na obrazih se jim pozna, da pričakujejo nekaj posebnega. Nastopata dva priljubljena klowna Čižik In Leons. Visoko k strehi je pripet rdeč tron. K tlom je spuščena vrvena lestvica. Nastopata Čižik in Leons. Prvi oblečen ves v rdeče, drugi v belo. Skočila sta si v lase, začel se je neusmiljeni pretep. Čižik je podrl Leonsa, stopil mu je na vrat, ta pa se je izmuznil, podrl Čižika in ga neusmiljeno obdeluje s pestmi. Čižik pleza po vrveni lestvici, oči je uprl v rdeči tron in pleza. Leons ga je zgrabil za noge, vleče, vleče, pa ga je potegnil na tla. Pretep se je začel z novo silo. Leons pleza po vrveni lestvici, na obrazu je začrtano hrepenenje po tronu, Čižik ga je ujel za noge, potegnil in podrl na tla. Zopet pretep. Na areno je stopil elegantno oblečen mladenič-žid. Pogledal je rdečega in belega klowna, ki sta trdila drug drugemu s pestmi, da imata oba enako pravico do trona, ironično se je posmejal, pokimal z glavo in se vzpel po vrveni lestvici na rdeči tron. Vsedel se je nanj. Rdeči in beli klown pa se neusmiljeno pretepata dalje. Nazadnje je beli klown dvignil oči, pa je široko odprl usta.

»Stoj, stoj, Čižik! Zakaj pa se midva pravzaprav pretepava?«

Čižik ga začudeno gleda. »Glej'ga no cepca, za tron vendar!«

»Odpri široko oči in glej, tron je že zaseden!«

Čižik je dvignil oči, široko je odprl usta, popraskal se je za vratom, pa ni več tepel Leonsa.


• • •


Čižik stoji sredi arene in tiho poje: bil je car, bil je kruh, carja ni, kruha ni. Prihaja Leons. Pod pazduho poleno, na hrbtu ogromno vrečo. Čižik ga ogleduje od vseh strani.

»Odkod pa ti, prijatelj?«

»Odkod, odkod, zima je, po drva sem hodil v sovjetski urad, ki se zdaj peča s statistiko vseh dreves naših sibirskih pragozdov.«

»Kje pa imaš drva?«

»Kje, kje, kaj to nišo drva!« Vleče izpod pazduho poleno in ga pokaže Čižiku.

»Kaj pa nosiš v vreči na hrbtu?«

»To, prijatelj, so pa resolucije, ki sem jih dobil v uradu, da lahko vzamem iz skladišča poleno.«


• • •


Leons stoji sredi arene, in tiho poje: nekdo nas ne bo zdaj več rešil ni bog, ni car, niti junak, mi bomno le tedaj svobodni, če vrnil k nam se bo Kolčak (motiv boljševiške internacionale). Na prstih se plazi Čižik.

»Pst, Pst, če bi ti vedel, kje sem zdaj bil!«  Prst je položil na usta in boječe se ogleduje.

»Kje pa si vendar bil, povej no!«

»Bil sem tam, kjer ni nobenega Rusa.«

»Ti, prijatelj, tole pa ne bo res. Saj sva se vendar pred kratkem videla. Menda vendar nisi bil ta čas v Italiji ali celo v Franciji?«

»Seveda ne, bil sem le v Sovjetu narodnega gospodarstva.« Vstopil je rdečrarmejec, zgrabil Čižika za vrat in odšla sta. Leons je žalostno povesil glavo. Čaka. Dolgo nič. Nazadnje se vrača ves preplašen Čižik.

»Pst, pst, če bi ti vedel, kje sem pa zdaj bil, če bi le vedel!«

»Kje pa si bil, povej no!«

»Zdaj prijatelj, sem bil pa tam, kjer ni nobenega žida.«

»Oho, kje pa je to mogoče v Rusiji!«

»Je, je pa še kako mogoče! Bil sem v ječi.«

Ponoči pa sta imela oba klowna prosto stanovanje in hrano v podzemlju tajnega sodišča - črezvičajke.

Nova pisarija[uredi]

Nova pisarija je priročnik, namenjen predvsem študentom slovenistike pri predmetu "Uvod v študij slovenske književnosti", predhodnik slednjega pa se je imenoval "Praktični spisovnik". Priročnik je najprej izšel v tiskani obliki, pozneje pa tudi spletni. Bilo ga je treba dopolniti zaradi hitrih sprememb, ki so zajemale predvsem prehod iz pisanja na papir v pisanje na zaslone. Priročnik je avtor želel imenovati "Nova pismenost" s čimer je želel bralca takoj asociirati na pionirska gramatikalna podjetja Valentina Vodnika, vendar je naslov spremenil zaradi tega, ker "pismenstvo" ne nosi istega pomena kot včasih. Pismenost je namreč v Vodnikovih časih pomenil slovnico, danes pa njegov pomen slovarji navajajo kot "znanje branja in pisanja "oz. z najnovejšim terminom "znanje, poznavanje česa sploh". Pismenost lahko v tem smislu razumemo kot kulturna, medijska, politična, čustvena ... pismenost. Beseda "Nova" pa poudarja nove medije današnjega časa (najbolj se ukvarja s pisanjem na zaslon in slikami), čeprav vzdržuje močno povezanost na tradicionalne oblike pismenosti. Preden so priročnik izdali v spletni obliki je prišlo do veliko pomislekov, saj je le-ta avtorko delo, medtem ko gre na spletnih straneh Wikimedije za skupna avtorstva. Spletna "Nova pisarija" je sedaj za dopolnila in popravke na voljo vsem uporabnikom in bralcem, medtem ko prej to ni bilo mogoče. Druge prednosti e-priročnika pa so tudi: sprotno nastajanje, uporaba, dodajanje in popravljanje gradiva, odpira možnost samorefleksije in hitre povratne informacije bralcev. Wikiknjige moramo tako razumeti kot še ne zaključeno ampak "rastočo knjigo". Seveda pa spletno knjigo lahko razumemo kot na nov način prikazovanja gradiva na spletu ne pa le v tiskani obliki.

Kam z avtorjem[uredi]

avtorstvo priročnika se pripisuje prof. Miranu Hladniku želel svoje ime zapisati nekam na začetek dela, da bi sledil tradicionalni natisnjeni knjigi, čeprav tega ne bi bilo treba storiti, ker je avtorstvo že zadostno dokumentirano v zgodovini e-knjige izpostavljanje avtorskega dela na javni spletni strani je ob enem nevarno (besedilo lahko dopolnjuje vsakdo, pa vendar je v praksi lahko popraviti tudi vandalizem) in tudi nenevarno (zaželeni so konstruktivni popravki in pripombe) podatke o izdaji knjige lahko najdemo na impresumu, čeprav je letnica izdaje zapisana tista, ko je bila knjiga vpisana v sistem Cobiss.

Prešernova Nova pisarija[uredi]

Naslov Nova pisarija se naslanja na Prešernove satirične pesnitve zbrane pod naslovom "Kranjska pisarija" pesnitev "Nova pisarija" lahko najdemo v Poezijah v razdelku Različne poezije pesnitev pripoveduje o sprašujočem učencu in učitelju/pisarju, ki mu odgovarja, je neprijazen in grenak človek, ki v prispodobi zavzame Prešernu neljuba mnenja do njegove poetike, kot so jih v tem času imeli Jernej Kopitar, Franc Sefarin Metelka, Matevž Ravnikar in Jurij Pauška pesnitev je aktualna tudi danes, saj se začne s tožbo osebe, ki opazuje, kako se v tistih časih leta 1830, kot danes, povečuje število pisateljev in količine njihovih del, čeprav se okoliščine pismenosti danes in nekoč močno razlikujejo tretji zvezek Nova pisarija - Lado Kuster

Pismenost[uredi]

pismenost pomeni obvladovati znakovni sistem za pisno komunikacijo sprva privilegij elite, do katere so nepismeni gojili nezaupanje pismouk-razlagalec svetih spisov, učenjak; poslanstvo prvih pismenih ljudi obvezno šolanje se je v naših krajih pojavilo v zadnji četrtini 18. stol. in pismenost vse od takrat spremenilo svoj položaj iz "privilegij" v "nuja" v današnjem civiliziranem svetu odstotek nepismenosti ljudi odseva nerazvito državo sprva je bilo pisanje povezano le na pisanje z roko, potem pa se je razvoj nadaljeval s pisanje s svinčniki, peresnikom, nalivnim peresom, kemičnim svinčnikom; tipkanje pa še nedolgo nazaj ni bilo prisotno v navadnem vsakdanu povprečnih ljudi, pisali/le so samo strojepiske, publicisti in znanstveni pisci, kar se je do danes popolnoma spremenilo, saj je tipkanje skoraj da nadomestilo kakršnokoli pisanje z roko celotna selitev iz pisanja na roko v pisanje na zaslon pa je sprožil marsikatere razprtije med generacijami, medtem ko starejši očitajo mlajši, da niso dovolj pismeni in da ne znajo napisati niti enega stavka, jim mlajši odgovarjajo, da ne znajo napisati e-pošte, najti uporabne info. hitro in na spletu, se pogovarjati po virtualnih omrežjih, ta spretnost pa je za današnji čas pomembna tudi zato, da dobimo službe pismenost je pomenila "sposobnost sprejemanja in razumevanja zapisanih info. ter sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja" pismenost razumemo kot aktivno udeležbo v komunikaciji, ne pa brez nje danes kot pismeno osebo razumemo že ljudi, ki znajo uporabljati menije na zaslonih in s tipko "enter" izbere eno od želenih možnosti k splošnemu pričakovanju, ko pride do mobilnih naprav spada tudi se znajti na računalniku, pravilno napolniti telefon, pravilno zaščititi slednja in ne le jo znati vključiti ali izključiti, zato pa se nam zdi tudi neprimerno, če na predstavi nekomu zvoni telefon ali pa dobimo e-mali s samimi velikimi tiskanimi črkami poznamo veliko več pismenosti kot je le njena splošna definicija, lahko smo jezikovno, urbano, geografsko, računalniško pismeni kar doprinaša k našemu znanju in uspešnosti, kako se znajdemo v svetu, splošna pismenost je tako nujna čeprav izraža le zmožnost komunikacije v vsakdanjih situacijah testi pismenosti - npr. PISA danes pri šolarjih opazujejo nizko raven bralne pismenosti (pravilno razumevanje sporočil v naši kulturi) in nadpovprečno e-pismenost največ tipkamo na mobilne telefone (verjetno zaradi pojava esemesov in kratkih sporočil) takoj za tem pa na računalnike, s tem se je pojem pismenosti spremenil, kajti danes slednje razumemo kot splošno pismenost, katere pojem se bo v prihodnosti zagotovo še velikokrat spremenil če bi želeli, da pismenosti vrnemo njej prvotni pomen, bi se moral zvišati prag slednje, pa vendar tega ne bomo počeli ampak bomo raje dosedanjemu razumevanju pismenosti dodajali nove kategorije nekateri posamezniki, ki so tradicionalno skrbeli za opismenjevanje so se želeli popolnoma distancirati in ne uporabljati novih načinov komunikacije ter e-pošte in zagovarjali starejšo različico slednje, kot na primer nekateri člani Društva slovenskih pisateljev ali pa Akademija za znanost in umetnos, na srečo pa se število takšnih fanatikov zmanjšuje nova tehnologija nam marsikdaj ne pomaga k manjši količini dela, vendar nam ga veliko predvsem nalaga, kar je dobro za posameznika in skupnost, saj bi nam drugače ostajalo preveč časa, ki ga ne bi znali dobro uporabiti človek je najbolj zadovoljen, ko se smiselno ukvarja s kreativnim delom spletna pismenost veča demokratičnost v družbi - delež piscev in pisateljic je enaka razviti svet ima pismenost blizu 100, kar je posledica obveznega šolanja priročnikov kot je "Nova pisarija" pa ne zanima osnovna pismenost ljudi (znanje branja podnapisov, smrtne nevarnosti ...) ampak višje oblike, sposobnost tvorjenja in razširjanja javnosti, tako pismenih pa je veliko manj zaradi naraščanja števila spletnih omrežji (You Tube, Twitter, Instagram ... )pa se tudi delež pišočih povečuje redno pišoči publicisti se po navadi vpišejo v sistem Cobiss, objavljanje v strokovnem časopisu pa se po navadi začne v času podiplomskega študija aktivno pišoči so v veliki manjšini, kljub dejstvu, da je prostor za objave in sam proces pisanja pogosto zastonj ali pa zelo poceni pisce večina ljudi smatra kot čudake in njihovo delo ne ceni; pri popravljanju avtomobilov se spodobi plačilo pri poslovilnih govorih pa se piscu pogosto ne plača družba kulturno raste če se kriteriji za dejavno aktivnost dvigajo podjetnost (v informacijski družbi) bi lahko razumeli kot ustvarjalnost; torej bi moralo biti za nas pomembno, da čim več ljudi ustvarja oz. aktivno piše

Informacijska družba[uredi]

  • sodobno informacijsko družbo zaznamujejo družabna omrežja, participativna kultura, potrošniška kultura...
  • tiskana knjiga kot simbol nacionalno organizirane družbe
  • miti o e-knjigah in tiskanih različicah
  • čedalje bolj prihaja v ospredje spletna oblika knjig, ki se umika tiskani, ne bo sicer izumrla le njena vloga bo zmanjšana
  • fizične knjige postajajo estetski dodatki
  • tiskanih knjig v današnji dobi ne moramo imeti za bolj pomembne kot digitalne, saj niso tiskane verzije prav nič manj ranljive kot spletne, v obeh primerih lahko vsebino zbrišemo (tako iz primera pergamenta) kakor s tipko "delete" na tipkovnici
  • sodb o tiskanih knjigah ne bi smeli deliti tisti, ki se od tega preživljajo npr. založniki in knjigarnarji, ki se jim gre le za dobiček
  • strmo narašča količina informacij, ki naj bi družbo delalo pasivno, pa vendar v ozadju vseh informacij poteka razredni boj

Wikiji[uredi]

  • informacijska družba je ustvarila Wikimedijo, pod katero spada tudi Wikipedija
  • lahka in hitra dostopnost, voluntarizem, kooperativnost, jasno izražanje v enciklopedičnem slogu
  • prvič pojavila spletišča wikiwiki leta 2001, spletne strani so tako vir informacij, kot tudi ustvarjanje le teh in sodelovanje brez želje po plačilu poleg tega pa lahko tudi sami pripomoremo k širjenju in dodajanju znanja in sodelovanju
  • prevod biblije, epska pesnitev (Krst pri Savici) in danes spletne strani Wikipedije v slovenščini so dober dokaz za vitalen in aktiven slovenski jezik, kar je nuja za obstoj jezika
  • slovenščina spada po merilih Wikipedije na 40. mesto (po količini člankov) in v 2. skupino med vitalne jezike
  • na Wikipediji najdemo 290 jezikov
  • več kot je jezikov večja je raznovrstnost kultur, pogledov na svet in s tem možnosti preživetja
  • slovenska Wikipedija se je začela pisati leta 2002, s trenutno udeležbo 0,25% s tem da je slovenskih aktivnih Wikipedistov zelo malo
  • "cc" oz. creative commons je kratica za licenco na Wikipediji "licenca ustvarjalnega ljudstva", kjer je avtorstvo od vsega ljudstva oz. lahko v zgodovini članka najdemo podrobne podatke o njegovih urejevalcih oz. pisateljih
  • kratica "cc" lahko kmalu celo nadomesti tradicionalno "copyright"
  • geslo Wikipedije in njene skupnosti: kreativnost in svoboda, status subverznega medija, geslo spominja tudi geslo v fran. revoluciji: svoboda, enakost in bratstvo
  • zavihki na Wikipediji: članek, pogovor, uredi, zgodovina; članki so karseda vidni, saj se med iskanjem na spletu pojavijo kot prvi zadetek
  • Wikipedijske objave pregledujejo posamezniki, ki so del Wikipedijske skupnosti, ne nujno profesionalci na tem področju, čeprav je tudi takih čedalje več
  • povečanje dostopnosti do znanstvenih informacij, kjer so pomembna tudi mnenja ljudi iz drugih strok
  • je medij z največ zbranega zgodovinskega znanja do sedaj
  • zavzemanje za nevtralni pristop je eden izmed temeljnih načel (NPOV)
  • ohranja spomin in znanje (povpraševanje se ob kulturnih in državnih praznikih zelo poveča)
  • Wikipedija je alternativa kapitalistični družbi, saj je zastonj, za sodelovanje pa nihče ne prejema plačila, večina prispevkov je objavljena pod šiframi in avtor pogosto ni znan
  • značilnosti Wikipedije: ni avtorskih pravic, za njo ne stoji država, sodelovanje, samorefleksija ...
  • Wikipedija pomaga Slovencem: daje, pomaga, vpeta v svet, potrpežljivost ...
  • tudi preverjene informacije moramo sami kritično presoditi, če gre za Wikipedijo ali pa druge večkrat preverjene članke
  • ljudje naj bi delovali v skupno dobro, kar neizmerno podpira Wikipedija
  • avtorjeva dela preidejo v skupno last od 50-70 let po njegovi smrti kot "open data", "open access" ali "creative commons"

Wikiji in šola[uredi]

  • uzurpacija
  • postulati
  • pojav Wikipedije v javnosti lahko slabo vpliva na dojemanje same strani; povezujemo jo s šolo, učenjem, mučenjem, ki niso prostovoljne in kreativne dejavnosti, kar pa bi morala Wikipedija biti in ostati
  • Wikipedija kot izziv študentom, da se soočijo z resničnim svetom, realnostjo, ki jim gleda pod prste za morebitne napake s pisanjem na Wiki strani pa pomaga pri širjenju znanja, predvsem tiste smeri, ki jo študira
  • nepripravljenost določenih študentov za pisanje člankov ali poseganja v tuja besedila
  • orodja za učenje na daljavo: moodle, MOOC
  • Wikiverza kot prostor za uvajanje študentov za zahtevnejše ustvarjanje člankov na Wikipediji, pa vendar njena odprtost pomeni nezmožnost ocenjevanja
  • kriteriji za kvalitetne članke se zelo hitro spreminjajo, za dobre članke je treba dosegati vse višji standard
  • hitra reakcija popravljanja vandalizma s pedagoškimi prijemi

Avtor[uredi]

  • prva generacija literarnih zgodovinarjev: avtorske biografije npr. Duševni profili slovenskih preporoditeljev (Ivan Prijatelj), Levstikov duševni obraz (Anton Ocvirk); elitna lit. - avtorska lit.
  • druga generacija lit. zgo.: usmerjena k besedilu, avtonomnost, umetniškega besedila npr. serija zbornikov Obdobja
  • tretja generacija lit. zgo.: bralec in njegov kulturni interes, trivialna lit. - lit. za bralca, besedilo pomembno v razmerju do bralca

Motivacija za pisanje[uredi]

  • pišemo zaradi sebe, skupnosti ali zaradi samega predmeta
  • etičnost pisanja: etično sprejemljivo je le pisanje, ki izvira iz zanimanja za temo samo, ne pa zaradi samopromocije, manipulacije ...
  • problematičnost etičnosti v humanistiki
  • avtorski napuh, pregledamo, če so nas pravilno citirali opazujemo, če je termin, ki smo ga uporabili pravilno rabljen ali ne
  • znanstveniki raziskujejo z namenom, da bi lažje razumeli svet
  • napoved, hipoteza, teza in metoda ali eksperiment s katerim bodo določeno hipotezo preverili, težava, če ne uporabljamo metoda ali gradiva, ki bi ovrgla našo tezo, ker nočemo priznati napake ali pa da smo se pri predvidevanju zmotili
  • neetična motivacija: če objavimo nekaj za kar se je pripravljal in zbral gradivo nekdo drug
  • znanstveno pisanje predpostavlja močno zanimanje zaradi teme same
  • leposlovje nima poudarka na kaj je vsebina zapisanega ampak, kako je to zapisano (v primerjavi z znanstvenim pisanjem, kjer je obratno)
  • bralci leposlovja so širok krog ljudi vseh generacij in poklicev
  • "Literatenliteratur" - nem. lit. za ozek krog bralcev, za strokovnjake, ki jo tudi sami pišejo
  • pisanje za splošno publiko v očeh "visoke literature" nekaj drugorazrednega, nepotrebno in neprofesionalno
  • pogoj za uspešno pisanje je upoštevanje namembnika in tudi bralca
  • pomembna jasna interpretacija zapisanega, kot tudi lastne
  • štiri področja pismenosti: vsakdanje življenje, znanstveno in strokovno, leposlovno, publicistično oz. novinarsko
  • meja med znanstveno in strokovno je v prostoru objave in namembnika; znanstveno - revije, zborniki itd., ožji krog populacije medtem ko strokovno - slovarji, leksikoni učbeniki itd. namenjeni širšemu krogu ljudi z namenom podati znanstvena načela

Izbira jezika[uredi]

  • izbiramo glede na namembnika, v ang. bomo pisali za širši javnost v domačem jeziku pa za domačo javnost
  • razprave o slo. knj. so v slovenščini, kljub temu moramo razširjati znanja o slovenistiki v tujih jezikih za širšo javnost
  • slavistične revije so do leta 1950 začele nekatere izvlečke tudi v angleščini
  • privilegiran položaj angleščine v znanstvenem svetu
  • premajhna vidnost tuje jezičnih objav, tujci ne poznajo naših revij
  • za mednarodno prepoznavnost bi morali sami sodelovati s tujejezičnimi revijami in jim pošiljati svoje prispevke
  • slovenska Wikipedija je nastala z namenom pridobitve slovenskega znanja, raziskav v slovenščini pa tudi primerjava slednjega s tujejezičnimi temami

Izbira teme[uredi]

  • svet z veliko število izbir, težava pa je dvom v to, če smo se odločili za pravo
  • v preteklosti odločitve ali-ali med dvema radikalnima nasprotjema
  • včasih so napačne odločitve vodile v pogubo, torej smo bili odvisni od tega, da izberejo pravilno
  • danes veliko izbir s katerimi nismo determinirani, ko izberemo
  • kot humanisti cenimo tudi neizbrane možnosti in jih drugim privoščimo, čeprav jih sami nismo izbrali
  • teme za pisanje narekujejo prof. asistenti, mentorji, včasih kot smernica enotnosti in bratstva, danes pa kot internacionalnostjo
  • po navadi si temo izberemo glede na to kar nas zanima oz. v nas vzbudi zanimanje, vendar to ni pogoj za uspešno delo, ta interes se lahko razvije tudi med samim ukvarjanjem s temo
  • posameznik se ne izpopolni, ko odkrije svojo identiteto vendar z mestu v skupnosti in z odprtostjo do novih tem o katerih še ni razmišljal
  • na začetku vsaka tema neobvladljiva in težka, vendar ob intenzivnem ukvarjanju z njo odkrijemo, kako zanimiva je ter se čudimo nad njeno ne poznanostjo in spregledanostjo ter pomembnostjo
  • če sami izberemo teme izberemo nekaj kar nam je zelo znano, hkrati pa je financiranje namenjeno pomembnejšim temam, vendar je "pomembnejše" težko definirati po navadi naj bi bila to besedila/dela pomembna za narod
  • književnost 19. stol. pri nas kot temeljni začetek slo. nacionalnosti
  • pomembnost tem se ne meri le po št. piscev in s svetovni jezikom, tudi pomembnost glede na popularnost v trivialni lit.
  • publicistično zanimive teme so po navadi predvsem tiste, ki so najbolj odmevne v javnosti, medtem ko strokovne teme niso pod takšnim vplivom preskakovanja med najbolj odmevnimi temami

Vaje v pisanju[uredi]

  • OCR - optično prepoznavanje črk, besede le popravljamo kjer se stoj zmoti
  • v prihodnosti nujna digitalizacija tekstov, ki ne bodo več berljiva, pomembna tudi javna dostopnost
  • Wikivir - vsebuje števila besedila slovenske klasike
  • :s:s/ - slovenski Wikisource
  • Alt + Tab - selitev med dvema oknoma
  • prazna vrstica - odstavek

Usoda avtorstva[uredi]

  • avtorstvo eno izmed najstarejših konceptov
  • avtorska zakonodaja vztrajno raste
  • Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtorska organizacija
  • včasih je bilo postati avtor nekaj uglednega, pripadanje privilegirani eliti, ki je skrbela za odgovornost in kulturno enakopravnost
  • popravki, poseganje v besedilo ni v skladu z željami tako starejših avtorjev kot novincev na tem področju, zato morajo biti lektorji izjemno pazljivi
  • če odstopijo pravice za delo in želijo kljub temu razpolagati z njim še po tem se težave zgodijo, če avtorji ne želijo, da njihovo delo zaokroži po javnosti zato zvišajo cene svojega dela ali prepovejo uporabo na spletu
  • omejevanje avtorskega napuha lahko zmanjšamo tako, da dostopamo do del na javnem dostopu in jih ne kupujemo

Soavtorstvo[uredi]

  • Wiki strani so pripomogle k sodelovanju v skupno dobro in za skupen cilj, korekcije pa niso simbol kritike ampak sodelovanja
  • samo Wikiknjige imajo navedenega avtorja zaradi večjega obsega dela
  • pravila soavtorstva
  • pisec več piše zaradi tega, ker želi več prispevati k sami skupnosti, ne zaradi avtorskega napuha
  • slednji jim narekuje, da omogočajo dostop samo tistim, ki se jim zdijo dovolj vredni

Objavljanje[uredi]

  • avtorstvo se danes razume kot priložnost za objavljanje
  • včasih to veliko težje, moral si biti zanimiv objavljajočim, najti mecena, urednika, založnika ...
  • danes je pot podobna, stroški objavljanja nižji, poleg tega pa se je medij večinoma premaknil na računalniške zaslone
  • včasih pretipkavali besedila iz rokopisov na pisalni stroj, da so slednja šla v tisk, razen tista, ki jih je zaplenila oblast ali pa cenzurirala
  • danes svoje delo/dokumente le "upload-amo" na splet
  • objava - če je medij kamor smo naložili svoje delo zainteresiran, da ga vidi več bralcev (revije), vsebuje ključne besede, kazala, reklamiranje
  • dostop do "lebdečih" dokumentov skoraj nemogoč, možen le s točno spletno povezavo
  • indeksiranje map (directory listing), spletni roboti (web crawlers)
  • objave na spletu nastajajo predvsem, da jih vidi čim več ljudi
  • najbolje objavljati v zelo iskana spletna mesta npr. blog, forum ... z hiperpovezavami, ki še bolj izpostavi objavo
  • "uradno sporočiti javnosti" in današnje "javno postaviti pred javnost" (Facebook, Instagram)
  • dandanes dajemo prednosti pravici do zasebnosti kot pravici do informiranosti

Množični um ali pametna množica[uredi]

  • znanje informacijske družbe oz. pamet množice - kolektivna zavest/um, "collective consciousness", ki zaznamuje tudi znanje na Wikipediji
  • ne pomoč naciji, vendar vsakemu članu skupnosti posebej
  • samokreativen, nekontroliran, proti hierarhiji
  • Wikipedija kot novodobni medij in prizadevanje k zbiranju znanja
  • Wikipedija kot Babilonski stolp, jeziki povezujejo, dopolnjujejo
  • pravična razporeditev znanja in njegova necenjenost v širši družbi
  • enciklopedije urejene po abecedi, pri Wikipediji ni potrebe, vizualne in verbalne info. najdemo v "Kategorije" in "Glej tudi"
  • Jaron Lanier - kritika Wikipediji, "digitalna maoizma", anonimni posamezniki, množična pamet je nezanimiva in dolgočasna, mob rule
  • vzdevki ljudi delajo neanonimne, Wikipedija trn v peti kapitalistični družbi željni profita in hierarhije
  • nezaupanje v nadpovprečne novince, ki spreminjajo družbo, boljši izraz kot "mob" drhal je "multitude"
  • množica je postala pomembna socialna kategorija (prej je bila vezana na voditelje: nacizem, fašizem ... )
  • množica vedno išče voditelje, ki pa postanejo najsposobnejši intelektualci, ki so pripravljeni vzeti vajeti v svoje roke
  • postliberalno-demokratično stališče: skupnost je skupnost posameznikov, prisega na red, premik iz fizičnih v storitvene dejavnosti, ne potrebuje voditelja
  • množica ima pozitiven prizvok, (včasih brezglava, neumna, telesna) je samoorganizacijska in je pismena ter kreativna
  • "crowdsorcing" - izrablja množico za namene prispevati k svetovnemu znanju prek Wikipedije

Avtorske licence[uredi]

  • besedilo iz jezikovnega pogleda - jezikovna komunikacija, za pravnike pa intelektualna lastnina imenovana avtorske pravice
  • posebne pravice ustvarjalcem
  • težave v zakonodaji

CREATIVE COMMONS

  • "ustvarjalna gmajna" izhaja iz svobodne kulture
  • lajšanje dostopa do intelektualnega dela, vse druge rabe se prepovedujejo
  • priznanje avtorstva, deljenje pod istimi pogoji, nekomercialno, brez predelav
  • avtor lahko licenco kasneje tudi spreminja
  • cc uporabljajo: Bela hiša, PLOS, culture.si, DOAJ
  • Creative Commons Attribution 4.0 International license - najnovejša opcija, avtorji ohranijo moralno avtorske pravice
  • prosto dostopna dela, s tem da mora uporabnik navesti avtorja

COPYRIGHT

  • slo. "Zakon o avtorski in sorodnih pravicah"
  • ščiti avtorska dela v katerem koli mediju pred zlorabo, nedovoljenim kopiranjem, odsotnost citiranja njihovega dela
  • tri težave: preveč poudarja avtorja, ne ustreza informacijski družbi, intelektualna dela so lastnina ne pa javno dobro
  • informacije niso kot materialne dobrine, lahko jih uporablja več uporabnikov hkrati, kjer ne bi smela biti bojazen o njeni manjši dostopnosti, če se št. uporabnikov poveča
  • nujna sprememba zakonodaje
  • ideje, koncepti niso zaščiteni, vendar je kraja neetična
  • v javno last pridejo dela avtorjev 70 let po njihovi smrti, neobjavljeno delo v javni lasti 25 let po izdaji in 30 let uredništvo kritične izdaje dela v javni lasti
  • avtorske pravice pripadajo avtorju do takrat, ko jih odstopi ali se jih proda, delo vezano na službo je last institucije
  • skupinsko delo lahko uporablja kdorkoli od članov v soglasju z ostalimi
  • predstavitve in razstave za javnost ne zahtevajo posebnega dovoljenja
  • če naredimo elektronsko verzijo knjige, skrajšavo romana ... avtorske pravice še vedno pripadajo originalnemu avtorju
  • Razpečavanje ali distribucija sta pravici, ki spadata v avtorske pravice, delo lahko kopiramo, citiramo ali posojamo dokler gre za "fair use"
  • prodaja avtorskih pravic pomeni ne odločanje o razmnoževanju dela
  • bralcu nakup knjige ne omogoča razmnoževanja ali da bi del dela uporabil v lastne namene v knjigi, kakršen koli poseg mora biti dovoljen s strani avtorja
  • včasih je bralcu dovoljena omejena raba avtorskih pravic, kot je razmnoževanje pod pogojem "good faith"
  • kopiranje tuje kritike, poročila ... in njihovega citiranja je nekaj običajnega in nje dovoljeno, če s tem nimamo profita
  • nezakonito če kopiramo avtorske učb. ali dela tudi samo za potrebe izobraževanja v šoli brez soglasja avtorja
  • odpor avtorjev do licence "cc", ker ne morajo nadzirati razmnoževanja
  • ustvarjalci učbenikov naj se po gradivo obrnejo na Wikivir ali Wikiverzo
  • avtorje bi morala objava na spletu čedalje bolj zanimati, ker bi dobili tudi večji odziv
  • prosta uporaba del na spletu je le tista, ki je opremljena s pravilno licenco

Bralec[uredi]

Prosti dostop[uredi]

  • zahteva bralcev do prostega pristopa znanja (osnovnošolskega, srednješolskega, visokošolskega)
  • učbeniki s prostim pristopom
  • v preteklosti so knjige predstavljale edin vir znanja, ki pa ni bil poceni
  • iz Z držav smo prenesli idejo o prosto dostopnih informacij
  • prosta dostopnost do kulturnih vsebin v kulturnih ustanovah ni možna
  • z internetom smo pridobili večjo možnost prostega dostopa (sskj, google maps ...), porabljen davkoplačevalski denar
  • Wikipedija ni/je dobila zelo malo državnih stedstev
  • zanesljivejša je hramba besedil in informacij na spletiščih kot sta Wikivir in Wikipedija, kot pa v domačih institucijah
  • strah pred zastonj viri na internetu, ne zastonj prakse na internetnih straneh obsojene na propad(omejen dostop, zaračunavanje novic ...)
  • digitalizirane prosto dostopne knjige lahko najdemo na: Google knjige, Digital Public Library of America, HathiTrust Digital Library in Europeana
  • domača plačljiva informacija ali zastonj tuja?
  • informacijsko najbolj zaprta področja so: vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija (slab zgled za današnjo sodobno družbo)
  • vsiljen informacijski molk za nadzor nad obvladovanjem družbenih odnosov
  • informacijska družba se zavzema za kooperativnost, medtem ko vojska in industrija za tekmovalnost (kar za nekoga pomeni zmaga je za drugega propad)
  • "besedna umetnost" počasi ustopa v svet brezplačnosti (plačati moramo za predstave, članarino v knjižnici ...) bolj dostopna le v šolski sferi
  • znanstvene in strokovne objave s področja literarne vede so večinoma plačljive
  • literarne objave so honorirane zaradi avtorjevega vira zaslužka, medtem ko so znanstveni avtorji pisali objave kot zadnji del projekta oz. raziskovalne dejavnosti, vir dohodka pa prihaja iz akademske službe
  • znanstvene objave morajo biti na voljo na internetu in so (večinoma) zastonj
  • EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena
  • EU ne zahteva proste dostopnosti umetnosti
  • Prosta ali odprta dostopnost oz. OA open access omogoča diseminacijo vseh vrst znanastvenih info.
  • prosta vsebina oz. free content omogoča le dostop do vsebin ampak ne pa tudi urejanje in poseganje vanjo
  • open oz. odprti - open data oz. odprti podatki, odprt dostop oz. open access, prosta vsebina open content, prosto znanje oz. open knowledge, odprto izobraževanje oz. open education, odprta koda oz. open source, odprto ratiskovanje oz. open research, odprta znanost oz. open science
  • projekt Open Access Slovenia, navaja razliko med angleškima prevodoma 'open' in 'free':

prosti dostop (free OA) - brezplačen dostop do besedila, avtor prenesel pravice na založbo, oznaka z licenco © odprti dostop (libre OA) - brezplačen dostop besedila, avtor ohranil materialne pravice, oznaka ena od licenc creative commons

  • Wikimedija ima pravi prost dostop
  • prost dostop omogoča komurkoli kadarkoli in kjerkoli dostop
  • ovire le če se moramo prijaviti ali registrirati v spletišče, slab vmesnik, nedovoljeno kopiranje, komentiranje ...
  • dokument ni prosto dostopen, če je treba zanj plačati
  • zlati (založnik, revijalni članki) in zeleni (avtor, predobjave, poobjave) prosti dostop
  • založniški servis treba plačati
  • drugi dostopi: sivi, hibridni, zakasnjeni
  • pobudniki prostega dostopa: akademski učitelji, raziskovalci, univerzitetne knjižnice
  • založniške hiše imajo največji kapital od trgovine z znanstvenimi besedili, to milijo subvencije namenjene avtorjem in raziskavam, minimalni stroški objav - pripenjalo do ukinitve tiska
  • prosto dostopne revije so nam na voljo na: DOAJ, Google Učenjak
  • seznam ROARMAP - akademske institucije, ki delujejo za prost dostop

Založbe[uredi]

  • vse kar zapišemo na Enciklopedijo postane javna last, ne navajamo avtorja
  • konec sklicevanja na avtorje - možno le takrat ko bomo znanje na Wikipediji le oplemenitili in anonimno podali naprej
  • upanje na konec javne kraje ampak vera v javno dobro
  • podpora javno dostopnemu in dopolnjujočemu znanju: Tomaž Akvinski, promotorji, creative commons , sovražniki: založbe, novinarska združenja
  • Aaron Swartz - skladišče zasebnih znanstvenih člankov prestavil v javno dobro
  • le izobražen in informiran posameznik lahko stremi k ambiciji prihodnosti: družbi samostojnih kreativnih posameznikov
  • knjige kot tržno blago, bralec kot potrošnik
  • biti informiran je temeljna človekova pravica (zastonj informacije)
  • vloga založb: finančno in organizacijsko udeležene pri produkciji publikacij, distribucije ne več zalaganje in kreditiranje info.
  • upanje, da bodo avtorjem založbe pomagale do bralcev (upravičeno za leposlovje ne pa za znanstvene tekste)
  • brez založbe izhaja slavistična revija, učbeniki, atlasi, slovarji podrejeni založbam
  • nova možnost za znanstvene pisce: predatorske založbe, revije postavlja na splet v zlatem prostem dostopu(ukinja ali ogroža monopol založniških korporacij)
  • Jeffrey Beall proti predatorskim založbam (nič recenzirani članki, nekorektno zaračunavanje objav ...)

Receptorji[uredi]

  • citiranje najboljši pokazatelj vplivnosti znanstvenega teksta in tudi branost (dostop in klik na objavo)
  • merjenje dostopa: števec dostopa ali Google analytics; vpliva prost dostop
  • spletne objave bi se lahko financirale v okviru naročnine na internet
  • subvencioniranje univerzitetnih knjižnic oz. institucij, ki bi skrbele za repozitorije
  • projekt PKP, OJS, OCS, OMP, OHS
  • odprta družba zavrača komercializacijoznanstvenega objavljanja oz. da je dobro znanje treba plačati
  • repozitorij kot mesto za shranjevanje in arhiviranje diplomskih, magisterskih in doktorskih nalog
  • nalaganje svoja dela na računih arnes, google itd. odločijo redki
  • časopisi včasih sami vodili svoj spletni arhiv in je bil odprt javnosti, danes je zaprt in plačljiv
  • poljudnejše izrazoslovje za laičnega ali bralca iz drugih disciplin na spletu
  • individualne spletne objave: cc, SA in NC
  • včasih honorarji za objavljanje v znanstvenih revijah zato se nad načinom spletne objave ne navdušujejo
  • slovenske literarnovedne revije: Jezik in slovstvo, Slavistična revija, Primerjalna književnost v prostem dostopu, skeni in pdf formati, bralci raje berejo na spletu kot naročajo revijo
  • Slavistična revija ima večji del članskov v slovenščini, sama pa financira in organizira prevajanje tujih/angleških
  • spletni forum SlovLit skrbi za komunikacijo literarnovedne in jezikoslovne skupnosti
  • objave prispevajo pošiljatelji zastonj
  • skupno delo in komunikacija, sedež v inštitutu Jožef Štefan

Varovanje zasebnosti[uredi]

  • sabotaža informacijske družbe: slovenska avtorska zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podadkov
  • skupen strah pred Googlom
  • cilji digitalizacije: lajšanje človeškega obstoja, enakopravnost, večja varnost, povečanje mednarodnih trgov
  • nezaupanje v dobre namene ljudi
  • humanizem: zaupanje v hotenje in zmožnost človeka za pozitivno urejanje življenja in sveta.
  • razvite skupnosti si lahko privoščijo pozornost, druge si jo morajo priboriti
  • posameznik in privatno, zasebno ni enak pojem, vsakega posameznika bi moralo skrbeti za blaginjo vseh posameznikov ne pa varovanje zasebnosti ipd.
  • razlika med javno in skupno
  • javne niso le novinarske informacije temveč tudi strokovno javno
  • shizofrenem
  • ugodnosti osebnih podatkov vs zbirke osebnih podatkov
  • internet ne pozna zasebno ampak ve o vseh vse
  • odpoved zbiranja osebnih podatkov bi lahko poslabšala možnost izboljševanja kvalitete človekovega življenja
  • Google street wive smmo dobili z zamudo zaradi zakona o varovanju osebnih odatkov poleg tega so zakrili vse obraze ljudi, ki so jih posneli
  • besedilni korpus Nova beseda preprečuje iskanje oseb po imenu in priimku v grožnji do razkritja osebnih podatkov
  • civilizacijske perspektive podpirajo lažjo hitrejšo dostopnost informacij v nasprotju s privatizacijo info. (slovenska praksa)
  • zakoni dajejo prednost varstvo človekovih pravic pred javni blaginji

KREDIBILNOST[uredi]

  • objavljanje danes bolj enostavno kot včasih
  • objavljanje brez uredniškega filtra vzbujajo skrb o kredibilnosti in zanesjivosti
  • informacije lahko preverimo: avtor, medij, starost, odmev v javnosti, sklici
  • avtor – uveljavljen strokovnjak, odmevna stališča, preverimo ga v Sicris in bibliografiji,
  •  amater ali diletant
  • mlajši avtorji imajo več teoretskega znanja in obvladajo splet
  • socialni aktivizem