Uporabnik:Žiga Kolmanko

Iz Wikiverza

1. domača naloga: Korektura podlistkov[uredi]

https://sl.wikisource.org/wiki/Zgodba_o_cekinu

2. domača naloga: Slavistična revija[uredi]

V rokah držim svetlo rdečo Slavistično revijo, časopis za jezikoslovje in literarne vede. Povoham jo. Diši po tistih znanstveno spisanih vrsticah, ki bi jih, bodimo pošteni, veliko raje še naprej ovohaval, kot pa prebiral. Ko pa se že moram poglobiti vanje, lahko rečem, da se bodo morali raziskovalni prispevki precej bolj potruditi, da mi bodo postali vsaj malo všeč. Bolje za njih, da to storijo čim prej, zakaj nuja je naglega koraka, meni pa zmanjkuje časa za pripravo na izpit! Ko bodo znanstvene vrstice pripravljene, da se mi predstavijo, pa bom lahko iz njih razbral naslednje: Prvič, nekatere od njih so zapisane v cirilici, to pa je tudi vse, kar mi ta tip vrstic lahko pove. In drugič, nekaterim vrsticam, ki bodo preživele predirni pogled mojega kritičnega mišljenja, bo uspelo ustvariti nekaj gubic v sivi možganovini. Tam lahko te vrstice doživijo relativno visoko starost, če že ne do pogreba, pa vsaj do izpita. Slavistična revija je izšla leta 1948, kar vsekakor ni naključje. Vrstice, ki se tako močno trudijo, da bi me pritegnile, zajemajo širok nabor prispevkov slovenske in slovanske književnosti ter omogočajo primerjavo literarnih del, ki bi bila brez analiz in diskurzov pozabljena v času, zahvaljujoč Slavistični reviji pa dihajo v skupnem slovanskem prostoru, kljub temu, da je ta zgolj literaren.

3. domača naloga: Nacija-Kultura[uredi]

Zgodnja različica tega nenavadnega (pa čeprav povsem verodostojnega projekta) je nastala na prelomnici novega tisočletja, ob dvestoti obletnici rojstva prešernega človeka, katerega priimek je postal pridevnik. Dvaindvajset let kasneje je na pobudo Moderne galerije projekt obudil Vuk Ćosić. Volk si ni krušil zob ob skale, da bi prišel do zlate žile. Zlata žila (beri Twitter) se mu je ponudila kar na dlani. Zlata (beri sovražnega govora) je bilo na pretek. Ko je zagrizel vanj, so zobje (beri umetna inteligenca) spoznali, da zlato pač ni užitno, zato ga je volk kratko malo izpljunil. Ker pa vest nima drugega dela, kot trkati na dušo, se je volk odločil, da o neužitnosti zlata seznani svoje rojake. Vzel je torej zlato, ga stisnil med zobe in se pričel vzpenjati po strmem pobočju ognjenika (beri številčnosti podatkov), ki mu je tako radodarno odkazal svoj v današnjem času vse bolj pogost zaklad, zlato žilo. Nekaj zlata se je med potjo izgubilo. Legenda pravi, da so ga našli pripadniki starodavnega ajdovskega ljudstva preprostega značaja (beri dobri ljudje), ki z njim niso znali ravnati (beri niso znali širiti sovraštva). Ko je Volk prišel do vrha (beri interneta), je zlato izpustil v globel kadeče se magme (beri pravice), ki je v imenu narave (beri ljudstva) ves ta čas silila na površje, da bi zatrla krivico, ki se je godila na zemlji, ki so si jo podredile srajce in kravate. Zlato je pristalo na dnu ognjenika (beri na vrhu interneta), ravno v tistem trenutku pa je besna magma prodrla na površje, iz ognjenika pa je izbruhnila lava (beri izvršena pravica). Ljudje so zagledali pojav, kakršnega v teh krajih ni bilo videti že dolgo. Tisoče koščkov staljenega zlata (beri posmeha sovražnemu govoru) je izbruhnilo in prepojilo osvobojeno slovensko zemljo. Zahvaljujoč študijskim obveznostim sem bil tudi sam priča tega izbruha. Nekaj dni po prigodi z volkom in razsutim zlatom sem obiskal gozd, poln balvanov. V balvanih so domovala bitja, ki so našla izgubljeno zlato. Ajdi so mi prišepnili, da globoko v gori, v samem srcu (beri internetnem ozadju) leži še večja zlata žila (beri še več sovražnega govora). Iskali, da jo bodo, kakor so mi povedali ajdi, tako volkovi, kakor lisjaki, srca same gore pa ognjenik ne bo prepustil tako zlahka. Srca same gore (beri korenin sovražnega govora) med zobe (beri umetno inteligenco) ne dobi nihče. Ajdi (beri dobri ljudje) pa so mi prišepnili še nekaj: Zlato lahko zakopavaš, ga sučeš sem in tja, skušaš uničiti na prenekatere načine ali pa se mu preprosto posmehuješ, kakor je to storil volk. Le zdrava kmečka pamet pa je tista, ki zna zlato zavrniti, in se ga tako znebiti za vselej.

4. domača naloga: Trubarjevanju in drugim kulturnim mašam na rob[uredi]

5. domača naloga: Popravljalci sveta[uredi]

6. domača naloga: Geopedija[uredi]

Po Geopediji sem brskal prvič, zdela se mi je priročna, napak, ki bi me motile nisem našel, našel pa sem pesnika Jožeta Olaja, ki je živel v isti vasi, kot jaz, a zanj do nedavnega še nisem slišal.

Pridobljeno iz »https://sl.wikiversity.org/w/index.php?title=Uporabnik:Žiga_Kolmanko&oldid=77140«