Uporabnik:Žan Luka Jelenc

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Domače naloge[uredi]

7. domača naloga - dogajanje v romanu v bližini vašega domačega kraja:[uredi]

V programu Geopedia sem poiskal domači kraj Semič, v okolici katerega se dogaja delo Izobčenec: Roman o Janezu Trdini avtorice Ilke Vašte, ki je ena izmed pomembnejših slovenskih romanopisk. Na seznamu slovenskih avtorjev zgodovinskega romana namreč zaseda peto mesto, predvsem po zaslugi njenih desetih obsežnih romanov, izmed katerih je eden prav roman Izobčenec. Sam roman se navezuje na Janeza Trdino, pri čemer se osredutoča na poglede v njegovo prejšnje življenje. Roman je izšel leta 1960.

8. domača naloga - popravki na Wikipediji[uredi]

vejice

manjkajoča črka

poprava besede

poprava stopnjevanja besede

poprava tipkarske napake

9. domača naloga - [uredi]

Semič - prazgodovinska naselbina Semenič

Semenič je višinska naselbina, ki je obvladovala prehod iz Bele krajine v dolino Krke. Arheološke raziskave na obodni terasi 1981 so ugotovile, da gre za naselbino, ki izhaja iz pozne bronaste dobe. Naselbina je locirana na hribu Semenič, ki se nahaja zahodno od naselja Semič. Površina celotnega območja je kar obsežna, saj zajema 615.590,72 kvadratnih metrov.

Semič - Trško jedro

V jedru naselja Semič se nahaja trg s cerkvijo sv. Štefana. Vzhodni del trga se zaključuje z delno ohranjenim obzidjem obrambnega tabora proti Turkom. Njegova izgradnja je datirana v visok srednji vek.

Semič - ruševina dvorca Pungrt

V bližini Semiča ležijo ruševine skromnega dvorca, ki je bil pozidan na začetku 16. stoletja in podrt leta 1902. Pozidan je bil na pravokotni osnovi. V neposredni bližini ležijo še ruševine grajskega gospodarskega poslopja.

Semič - grob padlih partizanov

Gre za grobno polje iz kamnitih plošč, na katerih je postavljena tristrana kamnita prizma, na kateri so zapisana imena 64 tu pokopanih partizanov. Grob je bil urejen po načrtih M. Hanzelj - Brancelj leta 1961, avtor verzov je L. Krakar. Grob leži v zahodnem vogalu semiškega pokopališča pri cerkvi sv. Duha na Selih.

Semič - cerkev sv. Primoža in Felicijana

Cerkev je bila prvič omenjena leta 1354. V 18. stoletju je bila temeljito barokizirana, kar je povzročilo, da so sledovi starejše stavbe ostali popolnoma zabrisani. Znotraj cerkve je tako možno opaziti sledove kvalitetne baročne arhitekture z zrcalnim obokom v ladji, pilastre z bogatimi kapiteli in neobaročni glavni oltar, katerega izvor naj bi segal v leto 1843. Cerkev stoji na samem, na jugozahodnem pobočju z gozdom poraslega Semeniča, severno od vasi Gaber.

Študij nove pisarije[uredi]

Uvod[uredi]

V uvodu je predstavljeno delo, pri čemer avtor izpostavi besedo pismenost, katere pomen se je skozi čas spremenil; sprva je namreč pomenila slovnico, dandanes pa je njen pomen definiran kot 'znanje branja in pisanja', čeprav se definicija po avtorjevih besedah bliža pomenu 'znanje, poznavanje česa nasploh'. Avtor tudi izrazi osebni dvom do objave dela na spletu, saj je le-to samo po sebi še vedno avtorsko individualno.

Kam z avtorjem[uredi]

V tem razdelku se avtor vpraša, kako naj svoje ime vstavi nekam na začetek knjige, kot je to prisotno v tiskanih delih, saj je pri digitalnih verzijah pogosto prisotna manjša vidnost individualnosti avtorja. Hkrati pa poudari, da kljub temu da gre za objavo dela javno, kjer je na voljo za urejanje vsem interesantom, računa na doprinos prav omenjene javnosti, kar bo delu pomagalo rasti.

Prešernova Nova pisarija[uredi]

Avtor na hitro predtavi istoimensko delo Franceta Prešerna in ga navede kot izvor ideje za poimenovanje lastnega dela.

Pismenost[uredi]

Avtor začne ta odstavek z bolj komplicirano razlago pismenosti, in sicer po njegovih besedah biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za komunikacijo, predvsem pisno. Izpostavi, da je bila le-ta v preteklosti redkost in da so si nižji sloji, za katere je veljalo da so bili nepismeni, ustvarili negativno predstavo o pismenosti in ljudeh, katerih lastnost je ta bila. Vse se je spremenilo z uvedbo obveznega šolanja, ko je pismenost izgubila svoj status spretnosti, ki je rezervirana zgolj za pripadnike plemiške elite. V nadaljevanju je opisana tudi sprememba razlage pismenosti. Včasih je to pomenilo pisati z roko, svinčnikom in nalivnim peresom, dandanes pa ima ta pojem veliko širši pomen. Avtor izrazi prepričanje, da biti nepismen lahko v današnjem času pomeni tudi, da je oseba nezmnožna upravljati in razumevati delovanje modernih tehnologij. Hkrati pa izpostavi, da je v nekaterih primerih zaskrbjujoče, ko pripadnik stroke, zadolžene za opismenjevanje, izrazi ignoranco do elektronskega načina komunikacije. V nadaljevanju izpostavi, da je novodobna elektronska pismenost pomemben sestavni del splošne pismenosti ter da je na področju širjenja demokratičnega celo pomembnejši. Večkrat poudari pomembnost pismenosti, ki vsakemu izmed nas omogoča lastno kulturno izražanje.

˝Pismeni ljudje so bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati.˝ (Hladnik, Miran, 2014. Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu. Ljubljana: samozaložnik Miran Hladnik, 2014)

Informacijska družba[uredi]

Avtor izpostavi, da gre pri besedni zvezi 'informacijska družba' za socialno družbo današnjega časa, ki nadomešča industrijsko družbo. Izpostavi, da se je razmišljanje o novih kulturih paradigmah začelo s skrbjo za obstoj tiskane knjige, za katero pa avtor trdi, da bo v nekaj letih le zgodovinski spomin. Poudarja, da prav tovrstno nostalgično razmerje do natisnjene knjige nakazuje, da se le-ta posledično umika drugačnim - novim informacijskim kanalom. Pri tem pa kot primer ob bok tej situaciji postavi izum tiskanja, saj tudi takrat tisk ni nemudoma prerasel starih rokopisnih navad, temveč so te zbedele postopoma.

Nove besede[uredi]

A[uredi]

  • analfabet - kdor ne zna brati, pisati; nepismen človek
  • agitirati - pridobivati nekoga za nekaj
  • apolinično - umetniško načelo harmonije, urejenosti in zmernosti (po F. Nietzscheju)
  • ažuren - kdor je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem

B[uredi]

  • benigen - nenevaren, neškodljiv

C[uredi]

Č[uredi]

D[uredi]

  • defetizem - mnenje, da je kako delo oz. prizadevanje neuspešno
  • dičiti - zastarelo: krasiti, lepšati
  • diletantizem - nestrokovno oz. površno opravljanje dela

E[uredi]

  • ekspertiza - izvedensko poučevanje nečesa

F[uredi]

  • fanatazma - privid

G[uredi]

H[uredi]

  • habilitacija - pridobitev pravice predavati na visoki šoli

I[uredi]

  • inercija - stanje, za katerega je značilna velika želja vstrajati v mirovanju
  • inertnost - lenobnost, nedelavnost

J[uredi]

L[uredi]

  • ludizem - umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki temelji na načelih igre, razvedrila

K[uredi]

  • korifeja - prvak, veličina

M[uredi]

N[uredi]

O[uredi]

P[uredi]

  • paradigma - vzorec
  • piratizirati - nezakonito si prisvajati, razmnoževati izdelke elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo

R[uredi]

  • repozitorij - prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do datotek, dokumentov

S[uredi]

  • sintagma - besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena
  • srenja - skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi
  • sublimen - vzvišen, plemenit

Š[uredi]

T[uredi]

  • transcendentalen - ki presega naravno, zemeljsko

U[uredi]

  • utilitaren - tak, ki v človekovem delovanju poudarja praktično uporabnost, koristnost

V[uredi]

  • vademekum - knjiga oz. publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem
  • valenca - psihološka vrednost predmeta, osebe ali pojava, ki se kaže kot njegova privlačnost ali odbojnost

Z[uredi]

Ž[uredi]