Uporabniški pogovor:Teaadamlje

Simpozij obdobja: zbornik

VSEBINA

Alenka Žbogar Recepcija slovenske književnost (literatura)

Irena Avsenik Nabergoj Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (literatura)

Saša Babič Uganka v časovnem prerezu (literatura)

Matjaž Birk Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literatura)

Milena Mileva Blažić Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literatura)

Blanka Bošnjak Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literatura)

Zoran Božič Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literatura)

Jadranka Cergol K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literatura)

Joanna Cieślar Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (jezikoslovje)

Renata Debeljak Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literatura)

Monika Deželak Trojar J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literatura)

Ljudmil Dimitrov Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (literatura)

Marijan Dović Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (jezikoslovje)

Olena Dzjuba-Pogrebnjak Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (jezikoslovje in literatura)

Tomaž Erjavec, Darja Fišer Recepcija virov starejše slovenščine IMP (jezikoslovje)

Florence Gacoin-Marks Francoska prevoda Alamuta (literatura)

Monika Gawlak Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (literatura)

Dragica Haramija, Janja Batič Recepcija postmodernih slikanic (literatura)

Robert Jereb Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (literatura)

Andraž Jež Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (literatura)

Jožica Jožef Beg Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literatura)

Franci Just Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (jezikoslovje)

Marko Juvan Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (literatura)

Irma Kern Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (literatura)

Sanja Kostanjšek Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (literatura)

Erwin Köstler, Andrej Leben Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (jezikoslovje)

Ana Košuta Skok Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (literatura)

Zvonko Kovač Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literatura)

Boža Krakar Vogel Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (literatura)

Ivana Latković Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (literatura)

Marko Ljubešić, Mirjana Benjak Kako recipirati nepročitano (jezikoslovje)

Laima Masytė Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (jezikoslovje)

Maja Melinc Mlekuž Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku jezikoslovje)

Vesna Mikolič Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literatura)

Jun Mita Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literatura)

Marija Mitrović Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (jezikoslovje)

Mladen Pavičić O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (literatura)

Katarina Podbevšek Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) (literatura)

Timothy Pogačar Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literatura)

Gizela Polanc Podpečan Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literatura)

Ivo Pospíšil Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (literatura)

Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literatura)

Francka Premk, Eva Premk Bogataj Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (literatura)

Urša Prša Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literatura)

Vilma Purič Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literatura)

Andrej Rozman Žiga Herberstein in slovaški humanisti (literatura)

Megi Rožič Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (jezikoslovje)

Špela Sevšek Šramel Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (jezikoslovje)

Tone Smolej Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (literatura)

Maja Smotlak Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literatura)

Julija A. Sozina Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literatura)

Marija Stanonik Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (jezikoslovje)

Nadežda Starikova Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (literatura)

Đurđa Strsoglavec Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (literatura)

Jana Šnytová Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (literatura)

Katarina Šrimpf Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (literatura)

Miran Štuhec Esejistična recepcija slovenske književnosti (literatura)

Bożena Tokarz Prevajalec v procesu literarne recepcije (literatura)

Loredana Umek V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (jezikoslovje)

Jonatan Vinkler Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (literatura)

Marijanca Ajša Vižintin Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literatura)

Saša Vojtech Poklač Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literatura)

Janja Vollmaier Lubej Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literatura)

Janez Vrečko Novo branje konsov (literatura)

Martin Vrtačnik Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (jezikoslovje)

Nina Žavbi Milojević Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (literatura)

Alenka Žbogar Literarno branje in mladostniki (literatura)

Andreja Žele Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (jezikoslovje)

Janja Žitnik Serafin Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (literatura)

Igor Žunkovič Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (literatura)

--Teaadamlje (pogovor) 20:50, 19. november 2014 (CET)

Tiskana ali elektronska knjiga?

V Novi pisariji (v poglavju Informacijska družba) sem naletela na problem oz. vprašanje tiskane knjige. V tem poglavju so dobro napisane prednosti in tudi slabosti tiskane knjige, kar je tudi aktualni problem tudi danes, saj hoče biti človek ekološki in prijaznejši okolju - s tem ko bi imel elektronske knjige bi prizanesel veliko drevesom.

Avtor navaja nekaj prednosti tiskane knjige, na primer: je zanesljivejši način ohranjanja informacij, branje iz zaslona je nezdravo (tako kot gledanje televizije) in tehnika, ki nam to ponudi, je v naravi težje razgradljiva ... S tema trditvama se popolnoma strinjam in jih tudi podpiram. Informacije na elektronskih virih se lahko hitreje zgubijo (npr. ob izpadu elektrike) in jih je, ko odslužijo svojo dolžnost, težje reciklirati. Drugo trditev pa bi podkrepila z mislijo, da vse več otrok prezgodaj dobi očala, pa ne zaradi branja knjig polno v noč, ampak zaradi pretirane uporabe računalnikov. Ta delež bi se še povečal, če bi ukinili tiskane knjige in uvedli elektronske. Omenila pa bi še, da v virom na medmrežju pogosto ne moremo zaupati, saj so ne cenzurirani, izdane knjige pa so.

Odzvala pa bi se rada tudi na slabost tiskane knjige, ki pa je, da je tisk preveč drag. Ali ni tako, da vsak izmed nas porabi veliko finančnih sredstev za vse "nujne" elektronske naprave - ne samo prenosni računalnik (danes imajo sicer nižjo ceno kot nekoč)... Te potrebujejo tudi neko energijo - elektriko, ki jo ravno največ pridobimo z jedrsko elektrarno, ki pa bolj onesnažuje okolje kot kartuša tiskalnega stroja.

Končala pa bi z mislijo, da je tehnologija v današnjem času res napredovala, vendar mislim, da nikoli ne bo prehitela ali "uničila" tiskane knjige.

--Teaadamlje (pogovor) 22:35, 7. november 2014 (CET)

O slavistični reviji

Slavistična revija je na prvi pogled zame osebno neprivlačna in če bi jo videla v knjižnici je ne bi vzela v roke in prebrala; všeč so mi bolj svetle barve knjig. Zanimivo pa je to, da je v različnih jezikih (ne samo v slovenščini) in tudi v drugih pisavah (cirilica), čeprav je na koncu krajši povzetek. Me pa malo moti, da neslovenskih besedil, jaz kot bralka slovenskih tekstov, ne morem prebrati, razen če jezik razumem oz. sem se ga učila npr. ne znam brati cirilice in ne razumem ruskega jezika.

V roke sem dobila revijo iz leta 1993, drugo številko. Ko sem jo prebirala sem naletela na zelo zanimiv članek oz. besedilo kanadskega avtorja Paula Roberta Magocsija. njegov članek govori o znanstvenem seminarju o kodifikaciji rusinskega jezika, z drugimi besedami na seminarju so hoteli bolje spoznati rusinski jezik in preučiti njegove značilnosti ter ga bolje uveljaviti, saj ta jezik govori le nekaj ljudi v Ukrajini, kjer je bil večkrat oz. dolgo zapostavljen in nepriznan. Podobne probleme smo imeli tudi Slovenci v času Avstro-Ogrske monarhije, ko je prevladoval nemški jezik. podobno se je dogajalo tudi v Ukrajini s rusinskim jezikom. Namen seminarja je torej bil, da bi rusinski jezik bolje spoznali in ga bolje organizirali. Na koncu je delovna komisija za terminologijo in pravopis po končnem sestanku objavila pomembne točke za rusinski jezik. Bilo jih je dvanajst. Med najpomembnejšimi so bile, da bodo naredili slovarje in pravopisne priporočnike, njihova pisava bo cirilica, zbrali bodo že napisana dela v rusinščini... Udeleženci so si tudi ogledali gledališko predstavo v tem jeziku.

Revija mi je bila zaradi tega članka bolj privlačna za branje. Moti pa me tudi to, da je veliko strani posvečenih virom, kar se mi ne zdi tako pomembno in bralca (po mojem mnenju) od branja odbija. Želim pa si, da bi v prihodnje dobila v roke še kakšen tako zanimiv članek kot sem ga prej omenila.

--Teaadamlje (pogovor) 22:47, 7. november 2014 (CET)

Literarni dogodki ta teden

V tednu, ki se počasi izteka, je bilo na literarnem področju veliko zanimivih dogodkov. Izšla je zbirka pravljic z naslovom Zlata mačja prej, ki jo je napisala Svetlana Makarovič, uredili pa sta jih Irena Matko Lukan in Jasna Merc. Podelili pa so tudi dve nagradi: Jenkovo je za pesniško zbirko Vesa v zgibi dobila Anja Golob, Nagrado Kristine Brenkove pa je za izvirno slovensko slikanico prejela avtorska slikanica Huiqin Wang Ferdinand Avguštin Hallerstein: Slovenec v Prepovedanem mestu.

Vir

Jenkova nagrada. MMC: prvi multimedijski portal. 28. oktobra 2014

Nagrada Kristine Brenkove. MMC: prvi multimedijski portal. 22. oktober 2014.

--Teaadamlje (pogovor) 21:48, 7. november 2014 (CET)

--Teaadamlje (pogovor) 17:45, 23. oktober 2014 (CEST)

Novica iz Slovlita dne 24.1.2014

Na moj rojstni dan, torej na 24. 1. prejšnje leto, so bile objavljene tri novice. Prvo je objavila Milena Mileva Blažić, ki se ji je zdela zanimiva stran na Facebooku Povodni mož. Drugo je objavila Irma Kern, ki je poročala, da bo nekaj dni kasneje imela predavanje na Univerzi v Tübingenu Katja Mihurko Poniž z Univerze v Novi Gorici na temo Podobe ženskosti v delih Zofke Kveder na stičišču slovenske, nemške in češke kulture. Poleg tega pa je predstavila tudi Zbrana dela Zofke Kveder, katere urednica je. Tretje sporočilo pa nas vabi na sestanek vseh morebitnih zainteresiranih za sodelovanje v slovenskem konzorciju infrastrukture CLARIN, z namenom oblikovanja omenjenega konzorcija.

Slovlit. Slovlit. 10. januar 2014.

--Teaadamlje (pogovor) 22:00, 10. januar 2015 (CET)