Uporabniški pogovor:Plantanana

Mnenje o Slavistični reviji

Namen mojega pisanja tega članka je podati mnenje o slavistični , sicer dokaj stari, a vseeno večno aktualni reviji, s katero sem se prvič srečala v tem tednu. Moram priznati, da je knjiga na prvi pogled dokaj dolgočasna, a edino kar šteje, je njena bogata vsebina o jezikoslovju in literarni vedi. Če dobro pobrskamo po njenem kazalu, hitro ugotovimo, da je njena vsebina zelo raznovrstna, saj se v tej "reviji" nahajajo razni prispevki, biografije, bibliografije, splošna vprašanja o jezikoslovju, razne razprave slavističnih piscev ...

Mimogrede, najbolj zanimiva mi je bila razprava o Gjurinovi knjigi Slovenščina zdaj, saj je ta knjiga izrazito večplastna ter poskrbi, da se bralcu porodijo razna vprašanja, na katere konkretnega odgovora ni, možno je le daljše razmišljanje o aktualni problematiki slovenskega pravopisa (menim, da se ljudje premalo posvečamo pravopisu, saj je ta vendarle precej zapleten), družbenega jezikoslovja itd.

Slavistična revija mi resda ni blizu, saj se še nikoli nisem srečala z vsebino, ki je za povprečne bralce težka za razumeti in se letos prvič spopadam s tem, kaj je pravi pomen slovenskega jezika, ter poskušam o njem tudi razmišljati in ne samo govoriti ga, kar dela večina Slovencev. Dolžnost slovenistov/slavistov, je da o jeziku razmišljajo in o njem debatirajo, poskušajo ustvarjati nova koristna dognanja, ki bi pripomogla k razvoju in boljšemu razumevanju jezika.

Kot bodoča slovenistka se veselim branja takšnih razprav, kot se pojavijo v delu Slavistična revija, in si želim, da bi skupaj s kolegi o teh temah razpravljali, si izmenjavali mnenja. Tako človek odkrije marsikaj novega, česar do zdaj ni poznal. Celo sama sem prvič v življenju slišala za slavistične strokovnjake, ki so navedeni v knjigi in za ljudi, o katerih nekateri izmed piscev pišejo.--Plantanana (pogovor) 20:56, 11. november 2014 (CET)Ana Plantan

Register dogodkov o literarni vedi

V preteklem tednu sem na spletu našla tako aktualne kot že malo starejše objave, ki se navezujejo na literarno vedo.

Kar je bilo ta teden aktualno, je bil obisk treh strokovnjakov na Filozofski fakulteti, z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki so nam predstavili dopolnjen, prenovljen Slovar slovenskega knjižnega jezika, ki je dostopen na spletni strani www.fran.si. Novi, tako imenovani, SSKJ2 vsebuje skoraj 97.700 sestavkov in 111.850 besed (vsebuje tudi besede, ki so v slovenskem jeziku prisotne komaj zadnji dve desetletji).

Na spletni strani Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik sem naletela na projekte 'Svetovni dnevi', ki že od leta 2004 potekajo na slovenistikah po svetu na eno ali dve leti kot veliki skupni kulturnopromocijski projekti programa STU, pri katerih sodelujejo vse univerze, vključene v ta program. Gre za spodbujanje povezovanja slovenistik in sodelovanja učiteljev slovenščine na univerzah v tujini med seboj in s Slovenijo. Kakorkoli, leta 2010 se je projekt imenoval Svetovni dnevi sodobne slovenske literature, pri katerem so sodelovali tudi profesorji z oddelka slovenistike na Filozofski fakulteti (ga. dr. A. Zupan Sosič, g. dr. D. Huber ...). V tem letu je bila natisnjena publikacija Antologija sodobne slovenske literature, v kateri so zbrana dela 66 sodobnih slovenskih avtorjev, ki so nastala v času od leta 1980 do 2010. Pripravili so tudi gostovanja avtorjev, razne delavnice, literarne večere itd.

Našla in preletela sem tudi članke na spletni strani Jezik in slovstvo. Gre za slovenistično revijo, ki ponuja razprave in zapise o slovenskem jeziku in literaturi, hkrati pa morajo ti članki zadostovati visokim strokovnim kriterijem. Med vsemi članki sta mi najbolj ostala v spominu Partizanska zgodba v sodobnem slovenskem romanu ter Doseganje književnovzgojnih ciljev z IKT v gimnaziji, avtoric ge. dr. A. Zupan Sosič (profesorica na Filozofski fakulteti) in ge. profesorice Renate Čampelj Jurečič (profesorica na Gimnaziji Novo mesto, od koder tudi sama prihajam).

Viri

• Svetovni dnevi. Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik.
• Alojzija Zupan Sosič: Partizanska zgodba v sodobnem slovenskem romanu. Jezik in slovstvo. Januarja 2014.
• Renata Čampelj: Doseganje književnovzgojnih ciljev z IKT v gimnaziji. Jezik in slovstvo. Januarja 2014.

--Plantanana (pogovor) 23:05, 23. oktober 2014 (CEST)Ana Plantan

Obnova članka Sršenov Jezik naš vsakdanji

Članek je bil objavljen v Slavistični reviji, letnik 41/1993, št. 2, april-junij, napisala pa ga je Mateja Hočevar s Filozofske fakultete v Ljubljani.

Na začetku članek omeni, da je založba Gospodarskega vestnika izdala ravno to knjigo, ki jo nosi naslov članka. To delo ima še podnaslov, in sicer Jezikovna "prva pomoč", saj je namenjena vsem, ki pri govorjenju in pisanju doživljajo razna besedotvorna, pravopisna, skladenjska, oblikoslovna neskladja s knjižno normo. Podnaslov naj bi nosil tudi osnovne podatke o sami knjigi. Avtor Janez Sršen je bil lektor pri Delu in je zbiral gradivo ter analiziral jezik vseh poglavitnih množičnih občil na Slovenskem. To zbrano gradivo je nato razdelil na dva dela. En del je vseboval po abecednem redu navedene zglede besed, besednih zvez, frazeologemov itd., ki so pravopisno in slovnično manj priporočljivi ali sploh nepravilni, v drugem delu pa so zapisane za stilno nezaznamovano rabo ustreznejše možnosti. Tu sledi še kratka razlaga, ki naj bi bralca poučila o ustreznejši rabi možnosti iz drugega dela.

Kot večina knjig, ima tudi ta pozitivne in slabe (neizpopolnjene) strani. Dobre so na primer: podomačevanje pisave zemljepisnih imen iz nelatiničnih pisav (npr. Gvadelup) in pisno podomačevanje občnih imen, ki so se v slovenskem jeziku sicer že udomačila (kokakola), poseg v pravopisno poglavje o pisanju skupaj in narazen, Sršenovo dosledno upoštevanje rabe male začetnice pri imenih praznikov (npr. gregorjevo, novo leto ...), prireditev (npr. zlata lisica), nagrad, priznanj (npr. zlati lev)..., polovično vikanje (npr. kaj ste rekla?), kar po mnenju Sršena ne spada v vljudno in kulturno izražanje v slovenskem prostoru, natančno razložena raba nikalnih nič in ničesar itd. Slabe strani pa so: Sršen prepoveduje rabo sklopov iz predložnih zvez tipa odspodaj, odzgoraj, odzadaj ..., ki se pojavijo v SP 1990, SKJ 2 (1966: 123) in SS 1984 (172), odvečen popravek ob zvezi po tolikih letih (po toliko letih), razlaga pri iztočnici atrakcija (ni tujka, ampak sposojenka), ni vedno povsem gotovo, kaj je stilno zaznamovano in kaj ne, v knjigi je namenjeno veliko pozornosti pravopisu, premalo pa pravorečju, neizpopolnjen seznam krajšav in kratic na začetku knjige, saj Sršen vse izraze kar posloveni, in druge komaj omembe vredne malenkosti.

Tudi jaz se strinjam z avtorjem, da so enobesedne tvorjene ustreznice sicer lepše, a slovenščina bi bila prerevna, če bi veljalo le Sršenovo mnenje. --Plantanana (pogovor) 00:16, 24. oktober 2014 (CEST) Ana Plantan

Misli o Novi pisariji

Pomen pismenosti je ves čas naraščal, v 19. stoletju je rahlo usahnil, skratka imel je svoje padce in vzpone. Danes bi lahko rekli, da je veliko pismenih, še več pa digitalno. Ta pojem nikakor ne označuje tiste, ki znajo le pritiskati na določene tipke. V tej pismenosti se skriva veliko več. Digitalno pismeni so predvsem mladi. Zahvala za to gre vsekakor šoli oz. profesorjem, ki potiskajo mlade v svet Wikipedije, v t. i. svet realne strokovne komunikacije, s katerim se morajo spopasti sami ter se naučiti postati odgovornejši. Študentje se morajo sprijazniti z morebitnim pisanjem, ker le tako prispejo do ugotovitve, da pišejo za dobro skupnosti in ne le za profesorje in boljšo oceno. Namreč ravno to jih odvrača od dejavnosti in uživanja v ustvarjanju. Če se študentje upirajo pisanju še preden sploh začnejo kar koli ustvarjati, je to za njih že poguba in se ne zavedajo, kako koristno bi lahko porabili svoj prosti čas ter hkrati bili v pomoč drugim.

Bistvo Wikipedije je prostovoljnost. Tu sem se vprašala, kaj pomeni, ali je študentska uzurpacija Wikipedije v skladu s postulati tega medija. V SSKJ sem preverila, da uzurpacija pomeni neka nasilna prilastitev, postulat pa je nujnost, zahteva. To si razlagam, kot da bi do nasilnega prilaščanja lahko prišlo zaradi tega, ker študentje vidijo v pisanju le dolžnost, muko, šolsko prisilo. Dileme o tem so še prisotne, a dvomim, da so taki primeri pogosti, saj obstaja kar nekaj študentov, ki pa le uživajo v pisanju.

K razmišljanju in opazovanju me je pritegnila izjava, da so tudi kondukterji na slovenskih vlakih prešli iz blagajniškega blokca in svinčnika na tipkanje in tiskanje vozovnic na elektronski napravi. Vsak petek, ko se po faksu z vlakom odpeljem domov, opazujem kako zaposleni na vlaku res tipkajo le še na en gumb in čakajo, da se vozovnica natisne. Posledično berejo čedalje manj, saj to delo namesto njih opravi elektronska naprava, kar pa po mojem mnenju vodi v pogubo.--Plantanana (pogovor) 21:37, 13. november 2014 (CET)Ana Plantan

33. Simpozij Obdobja

1. Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (♣)
2. Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (♣)
3. Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (♣)
4. Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (♣)
5. Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (♣)
6. Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (♣)
7. Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (♣)
8. Joanna Cieślar Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (♣)
9. Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (♣)
10. Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (♣)
11. Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (♣)
12. Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (♣)
13. Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (♣)
14. Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (♦, ♥)
15. Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (♣)
16. Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (♦)
17. Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (♣)
18. Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (♣)
19. Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (♣)
20. Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (♣)
21. Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (♣)
22. Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (♣)
23. Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (♣)
24. Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (♣)
25. Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (♦, ♣)
26. Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (♣)
27. Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (♣)
28. Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (♣)
29. Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (♦)
30. Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (♦)
31. Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (♣)
32. Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (♣)
33. Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (♣)
34. Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (♣)
35. Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (♣)
36. Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (♣)
37. Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič:tisočdevetstoenainosemdeset) (♣)
38. Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (♣)
39. Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (♣)
40. Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (♣)
41. Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (♣)
42. Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (♦)
43. Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (♣)
44. Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (♣)
45. Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (♣)
46. Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (♣)
47. Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (♣)
48. Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (♣)
49. Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (♣)
50. Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (♣)
51. Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (♣, ♥)
52. Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (♣)
53. Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (♣)
54. Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (♣)
55. Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (♣)
56. Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (♣)
57. Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (♣)
58. Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (♣)
59. Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (♣)
60. Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (♣)
61. Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (♣)
62. Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (♣)
63. Janez Vrečko: Novo branje konsov (♣)
64. Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (♣)
65. Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (♣)
66. Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (♣)
67. Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnost (♦)
68. Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (♦)
69. Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (♣)

Legenda:

Literarna veda	Jezikoslovna veda	Kulturno-zgodovinska veda
♣	♦	♥

--Plantanana (pogovor) 22:04, 20. november 2014 (CET)Ana Plantan

Slovesnost ob podelitvi Zoisovih nagrad in priznanj

V petek, 21. 11. 2014, ob 20. uri, sem si na programu Slovenija 2 ogledala slovesnost ob podelitvi Zoisovih nagrad in priznanj. Podelili so 13 nagrad devetnajstim raziskovalcem. Letos je odbor do 17. aprila prejel 58 predlogov za nominacijo, in sicer 19 vlog na področju naravoslovja, 15 iz humanistike in družboslovja, 13 iz tehnike, 10 vlog s področja ved o življenju, 3 vloge za Puhovo priznanje (od teh: 11 vlog za življenjsko delo, 17 vlog za vrhunske dosežke, 25 vlog za Zoisova priznanja ter 3 za Ambasadorja znanosti Republike Slovenije. Odbor se je na 26. seji, 9. septembra 2014, odločil, da podeli 4 Zoisove nagrade, 5 Zoisovih priznanj, 2 Puhovi priznanji ter 2 priznanji Ambasador znanosti Republike Slovenije. Voditeljica dogodka je bila Daša Doberšek, nagrade pa je podelila predsednica Odbora Republike Slovenije, dr. prof. Tamara Lah Turnšek. Nagrajenci so bili:

• Dr. Klemen Lisjak (Puhovo priznanje za razvoj novega sistema za stiskanje grozdja z avtomatiziranim dodajanjem enoloških sredstev med samim stiskanjem). Lisjak je raziskovalec na Kmetijskem inštitutu Slovenije in višji predavatelj na Univerzi v Novi Gorici. Raziskovalno in strokovno se ukvarja z aromatiko grozdja in vina, vpeljavo analiznih metod in z novimi tehnologijami predelave grozdja. Sodeluje s podjetjem Škrl d.o.o., kjer so razvili nov inteligentni in tehnološko izboljšan sistem stiskanja grozdja, ki omogoča avtomatsko in natančno odmerjanje enoloških sredstev v boben stiskalnice že med samim stiskanjem grozdja. S tem se izboljša kakovost mošta, predvsem frakcij višjih nadtlakov. Rezultat razvoja je stiskalnica UltraPRESS, ki je novost na svetovnem trgu.

• Dr. Vladka Gaberc Porekar, mag. Tatjana Milunović, Ana Jesenko, dr. Simona Jevševar, dr. Maja Kenig, Sašo Tomše in Nebojša Furlan (Puhovo priznanje za razvoj filgrastim in pekfilgrastim podobnim bioloških zdravil ter njihov prenos v proizvodnjo). Proizvodnja bioloških zdravil je eno najhitreje razvijajočih se področij sodobne farmacevtske industrije.

• Prof. dr. Maja Rupnik (Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v mikrobiologiji). Rupnik je predstojnica katedre za mikrobiologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru in vodja oddelka za mikrobiološke raziskave Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno v raziskave bakterije Clostridium difficile — pomembna povzročiteljica črevesnih okužb, ki se pojavljajo po zdravljenju z antibiotiki. Razvila je tudi metodo toksinotipizacije za razlikovanje sevov Clostridium difficile glede na spremembe v regiji z zapisom za ta dva toksina, ki povzročata nastanek bolezenskih znakov. Sodelovala je tudi pri odkritju popolnoma novega mehanizma — avtokatalize, ki ga uporabljajo bakterijski toksini za vstop v celico. Preučuje tudi črevesne mikrobiote. V ocenjevalnem obdobju je objavila 42 znanstvenih in več preglednih člankov, ima skupno več kot 2200 citatov in Hirschev indeks 25.

• Prof. dr. Giovanni de Ninnio (Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke na področju fizike virov svetlobe). De Ninnio je redni profesor za fiziko na Univerzi v Novi Gorici, posveča pa se razvoju zahtevnih svetlobnih virov. Osrednje področje njegovega delovanja so laserji na proste elektrone (laser FERMI na sinhrotonu v Trstu). Med drugimi je pomemben tudi laser CITIUS, ki temelji na vzbujanju harmonskih nihanj visokega reda. Profesor vodi več odmevnih mednarodnih projektov, ki se osredotočajo na razvoj zahtevnih svetlobnih virov in njihovo uporabo. V ocenjevalnem obdobju je s sodelavci objavil 31 znanstvenih člankov v najuglednejših revijah s skoraj 350 citati in dosega Hirschev indeks 12.

• Prof. dr. Mitja Ferenc (Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosežke v novejši slovenski zgodovini). Ferenc je izredni profesor za sodobno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Doma in tujini se je uveljavil s preučevanjem usode Kočevske, ki se je po odselitvi okoli 12.000 nemških prebivalcev v vojnem in povojnem opustošenju srečevala z daljnosežnimi spremembami kot nobeno drugo območje na Slovenskem. V ocenjevalnem obdobju je s soavtorji objavil 96 člankov in razprav, ter 22 monografij. Njegovo delo odlikuje izstopajoč pietetni odnos do problematike, ki še vedno razburja in domnevno deli slovensko javnost. Profesor raziskuje najbolj travmatična obdobja povojne zgodovine (povojne poboje in prikrita grobišča na Slovenskem). Znan je tudi po uporabi najnovejših tehničnih pripomočkov pri vračanju prikritih grobišč v javni spomin. Priznanje prejme za znanstvene dosežke in strokovni pogum pri obravnavanju tem, o katerih najraje ne bi govorili in jih raziskovali, a jih moramo zaradi odpora in zvestobe zgodovinski resnici.

• Prof. dr. Andrej Kitanovski (Zoisovo priznanje za pomembnejše znanstveno-raziskovalne dosežke v tehniki). Kitanovski je zaposlen na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Svoje raziskovalno delo usmerja predvsem v razvoj novih energetsko učinkovitih tehnologij magnetnega hlajenja. V ocenjevalnem obdobju je s sodelavci objavil 22 prispevkov v uglednih revijah, ki so bili več kot 350x citirani ter ima Hirschev indeks 10. Je soizumitelj pri štirih mednarodnih patentnih prijavah, dveh mednarodnih patentih in enem slovenskem patentu. Za priznano založbo Springer je s sodelavci napisal znanstveno knjigo Magnetocaloric Energy Conversion, ki je namenjena razvoju naprav magnetnega hlajenja in magnetnih toplotnih črpalk. Posebno je treba poudariti njegov prispevek na področju novih konceptualnih rešitev za naprave magnetnega hlajenja in magnetne toplotne črpalke.

• Prof. dr. Janez Vrečko (Zoisovo priznanje za pomembnejše znanstvene dosežke v primerjalni književnosti In literarni teoriji). Je redni profesor na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V slovensko literarno zgodovino je Kosovelov primer med zelo zapletenimi, saj se je z njegovim morebitnim odnosom do ruskega konstruktivizma ukvarjalo veliko domačih in tujih raziskovalcev. Profesorju Vrečku je v monografiji o Kosovelu prvemu uspelo dokazati, da je Kosovel odlično poznal to avantgardistično gibanje. S tem pa je ovrgel tezo le o likovnem in arhitekturnem, ne pa tudi literarnem konstruktivizmu. Njegova raziskava tako razrešuje enega največjih sporov v slovenski literarni zgodovini. Kosovel je s pomočjo konstruktivizma sintetiziral znanost in umetnost. Kot so ruski konstruktivisti sprejeli kategorijo prostora, časa in gibanja, je tudi Kosovel v konsih polemiziral z evklidskim prostorom in uveljavil nov einsteinovski časoprostor, ki ga sam imenuje sferični prostor. S tem je svoje konse zavestno postavil ob bok berlinskim in ruskim konstruktivistom, sebe pa v nekem pismu imenoval slovenskega in evropskega sodobnika. Kosovel se loti konstruktivizma zato, ker je to gibanje prvo, ki na novo definira razmere med človekom in svetom. Imel je tudi odlično znanje iz moderne fizike, matematike, zato mu te stvari niso bile neznane. Od tod njegova težnja po popolnoma novem in drugačnem razumevanju sveta in človeka. Samega sebe je imenoval tako: »Sem slovenski pesnik, sem evropski pesnik in sem večen pesnik.« Nič od tega pa žal ni mogel objaviti.

• Prof. dr. Milena Horvat (Zoisova nagrada za vrhunske dosežke pri raziskovanju živega srebra). Horvat je znanstvena svetnica na Institutu Jožef Stefan, kjer je vodja odseka za znanosti o okolju in redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana. Svoje raziskovalno delo je posvetila razumevanju nevarnosti živega srebra in njegovih spojin v okolju in zdravju ljudi. Njeni dosežki so pomembni za Slovenijo in svet, saj je z znanstvenimi podlagami prispevala k ustvarjanju novih mednarodnih predpisov in standardov. Izsledki raziskav, ki jih je v zadnjih 7 letih predstavila v več kot 80 objavah, so mednarodno izjemno odmevni z več kot 3700 skupnimi citati in Hirschevim indeksom 33. Imela je števila vabljena predavanja na mednarodnih konferencah ter raziskovalnih ustanovah in univerzah po vsem svetu. Sodeluje pri evropskih projektih in v mednarodnih okoljevarstvenih organizacijah, v Svetovni zdravstveni organizaciji WHO, Programu Združenih narodov za okolje UNEP ter v Mednarodni agenciji za atomsko energijo IAEA.

• Prof. dr. Gorazd Meško (Zoisova nagrada za vrhunske dosežke v ekološki kriminologiji). Meško je redni profesor za kriminologijo in dekan Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Predaval je na mnogih evropskih in ameriških univerzah, od 2011 pa je gostujoči profesor na Institutu za kriminologijo pri univerzi v Cambridgeu. Organiziral je številne mednarodne znanstvene dogodke, je član različnih mednarodnih strokovnih in znanstvenih združenj ter član uredniških odborov pomembnejših znanstvenih revij. Njegovo raziskovalno in pedagoško delo sega na področja kriminologije, penologije, viktimologije, preprečevanja kriminalitete, kazenskega pravosodja in policijske dejavnosti. S teh področij je objavil več kot 80 znanstvenih člankov, 11 znanstvenih in strokovnih monografij in vrsto poglavij v knjigah. Profesor Meško je uvrščen v podatkovni zbirki SICRIS na 1. mesto slovenskih raziskovalcev na področju kriminologije in socialnega dela. Je eden od pionirjev na področju ekološke kriminologije na Slovenskem in pobudnik njenega znanstvenega preučevanja v JV Evropi.

• Prof. dr. Jure Leskovec (Priznanje Ambasador znanosti RS). Leskovec je profesor računalništva na univerzi Stanford v ZDA. Tema njegovega raziskovalnega dela so velika družbena in informacijska omrežja ter družbeni mediji. Razvija statistične modele, ki opisujejo in napovedujejo vedenja ljudi ter razširjanje informacij v velikih spletnih sistemih kot sta Facebook in Twitter. Doktorat je delal na univerzi Carnegie Mellon v Pittsburghu. Njegovih 89 objav v podatkovni zbirki Google Scholar dosega več kot 13.000 citatov. Ohranja intenzivne delovne stike z domovino. Raziskovalno in pedagoško sodeluje z Institutom Jožef Stefan ter Fakulteto za računalništvo in informatiko v Ljubljani. Organizira delovne obiske in usposabljanja slovenskih študentov na Stanfordu, ki jih finančno podpira Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija in je soustanovitelj le te.

• Izredna prof. dr. Urška Vrhovšek (Priznanje Ambasador znanosti RS). Vrhovšek že 20 let živi in znanstveno deluje v tujini, hkrati pa ves čas ohranja intenzivne strokovne stike z domovino. Je mednarodno priznana znanstvenica s področja živilske kemije in metabolomike. Svoje raziskave je opisala v več kot 90 znanstvenih člankih, ki so visoko citirani. Po diplomi na univerzi v Ljubljani je študij nadaljevala na Dunaju, kjer je doktorirala s področja enologije. Znanstveno pot je nadaljevala na Fondazione Edmund Mach v Italiji, kjer danes vodi lastno znanstveno skupino. Deluje kot članica za področje biotehniških ved v strokovnem telesu ARRS.

• Akademik prof. dr. Janez Levec (Zoisova nagrada za življenjsko delo). Levec je univerzitetni diplomirani inženir kemijske tehnologije. Doktoriral je leta 1972, danes pa je redni profesor za kemijsko inženirstvo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ter vodja Laboratorija za katalizo in kemijsko reakcijsko inženirstvo pri Kemijskem inštitutu v Ljubljani. V slovenskem prostoru je eden od začetnikov raziskovanja na področju kemijskega inženirstva. Skupaj s sodelavci je objavil več kot 100 izvirnih del čez 3000 čistih citatov. Leta 1981 je prejel štipendijo Fulbrightovega sklada, v letu 1989 pa štipendijo evropske unije DG-XII. V letu 1988 je prejel Kidričevo nagrado za vrhunske raziskovalne dosežke, leta 1996 je postal Ambasador RS za znanost, leta 2009 pa je prejel Preglovo nagrado za raziskovalno delo Kemijskega instituta v Ljubljani. Leta 2003 je bil izvoljen za rednega člana SAZU. Od 2008 do 2014 je bil načelnik oddelka za tehniške vede 3. razreda SAZU. Je eden vodilnih teoretikov na področju in predan pedagog.

• Akademik prof. dr. Vito Turk (Zoisova nagrada za življenjsko delo). Turk je doktoriral leta 1965 na oddelku za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Danes deluje na Institutu Jožef Stefan kot predsednik Mednarodne podiplomske šole. Postal je eden od pionirjev na področju biokemijskih raziskav. Objavil je okoli 400 člankov, več poglavij v monografijah, desetine preglednih člankov v uglednih revijah z okoli 15.000 citati, Hirschev indeks pa ima 63. Bil je gostujoči profesor na številnih univerzah in ustvaril tesne povezave z odličnimi skupinami na Japonskem, v ZDA, Južni Ameriki in Evropi. Bil je prvi predsednik Mednarodnega komiteja za proteolizo. Je redni član SAZU, Evropske akademije s sedežem v Londonu in ugledne Organizacije EMBO.

Glej tudi

• Podelitev Zoisove nagrade in priznanja, priznanja ambasador znanosti in Puhovega priznanja. RS: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.20. novembra 2014.
• Dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo v znanosti. DELO. 21. novembra 2014.
• Slovesnost ob podelitvi Zoisovih nagrad in priznanj, priznanja ambasador znanosti in Puhovega priznanja, ponovitev. spored.tv. Novembra 2014---Plantanana (pogovor) 23:20, 26. november 2014 (CET)Ana Plantan

Dogodek na SlovLitu, dne 16. 6. 2014

V ponedeljek, 16. junija 2014, so v arhivu diskusije SlovLit objavili naslednje:

Jezikovne počitnice: Gospa Damjana Kern pove, da Slovenska prosvetna zveza iz Celovca vsako leto za otroke (9. — 15. let) organizira nekakšne jezikovne počitnice, kjer se otroci učijo in izpopolnjujejo slovenski jezik. V nadaljevanju sporoči, da bo letošnji kreativni jezikovni teden potekal od 8. do 18. julija 2014, in sicer v Nerezinah (otok Lošinj), počitniški teden pa od 17. do 22. avgusta 2014 v Šentjažu (Rož na avstrijskem Koroškem). Hkrati omeni, da iščejo mentorice in/ali mentorje za pomoč pri izvedbi teh tednov. Od njih pa pričakujejo, da bodo svoje dopoldneve namenili ravno učenju slovenščine, popoldneve pa komunikaciji v slovenskem jeziku ob družabnih in športnih igrah. Na koncu zapiše še e-naslov za še več informacij.

Pridevniška beseda: Nataša Purkat, predsednica Lektorskega društva Slovenije, vabi v sredo, 18. junija, na zadnji predpočitniški jezikovni pogovor. Sestanek bo v Društvu pisateljev, ob 11. uri. Tema pogovora je namenjena razpravljanju o pridevniški besedi ter obravnavi zgledov iz lektoriranih besedil. Tak pogovor koristi, ker lahko ugotovimo, da lektorji včasih niso dovolj pozorni ali poučeni, in ker lahko posledično odkrijemo potrebo po prenovi ali dopolnitvi jezikovnih pravil. Pošiljateljica vabila poziva k predstavitvi lastnih zgledov, hkrati pa bi bila hvaležna, če bi kdor koli pred srečanjem na njihov e-naslov opozoril na morebitno jezikovno nedoslednost ali napako.

Kraljestvo zlatoroga: Helena Ana Drewry vabi na razstavo o odkrivanju Alp in zgodnjem alpinizmu na Kranjskem, ki jo je pripravil Veselin Mišković. Namen dogodka je predstavitev knjig in zemljevidov iz 18. in začetka 19. stoletja, ki pa se tematsko navezujejo na zgodnji alpinizem in razsvetljenstvo. Te knjige so predvsem vir za preučevanje razsvetljenstva kot kompleksa intelektualnih zastavkov naravoslovja, zgodovine znanosti itd. Sliši se zanimivo, da razstava prikazuje vlogo gorništva kot posebne kulturne prakse. Iz razstavljenih publikacij lahko rekonstruiramo fenomen zgodnjega alpinizma znotraj razsvetljenstva. Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) pa s tako zasnovano razstavo in spremnim besedilom izpolnjuje nalogo osrednje slovenske knjižnice, in sicer da informira strokovno in splošno javnost o gradivih iz svojih zbirk. Izvedela sem tudi, da je večina razstavljenih knjig iz knjižnice barona Žige Zoisa, da je rokopis Valentina Staniča o njegovem vzponu na Triglav posodil Arhiv R. Slovenije ter da je portret Balthasarja Hacqueta iz Grafičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije. Kot dodatek so predstavljeni tudi naravoslovni eksponati iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije in etnografski eksponati, ki jih je posodil Jože Krmelj. Na splošno se izkaže, da je odkrivanje alpskega habitata in njegovega prebivalstva moč vzporejati z razsvetljenskim intelektualističnim odkrivanjem neevropskih dežel. Zanimivo je, da je kontekstualizacija lokalnega gradiva s sočasnimi družbenimi procesi pokazala, da slovenska historiografija preureja zgodovinsko perspektivo. Zagotovo si je dobro zapomniti, da je med razsvetljenstvom in narodnim prerodom vzpostavila nekako kontinuiteto, da naj bi narodni prerod nadomeščal in udomačeval razsvetljenstvo.

• Damjana Kern. Jezikovne počitnice. SlovLit. 16. junij 2014.
• Nataša Purkat. Pridevniška beseda. SlovLit. 16. junij 2014.
• Helena Ana Drewry. Kraljestvo zlatoroga. SlovLit. 16. junij 2014. --Plantanana (pogovor) 13:25, 17. januar 2015 (CET)Ana Plantan

Prenos romana Peto nadstropje trinadstropne hiše z Wikiverze na Wikipedijo

Obnovo in kritiko tega romana sem pomotoma objavila najprej na Wikipediji, nato šele na Wikiverzi. V romanu je veliko podatkov in dogodkov, zato je obnova na Wikiverzi daljša kot na Wikipediji. Pri krajšanju sem pazila, da se stvari niso ponavljale, črtala sem nepotrebne besede (na začetku stavka ali na sredini), kot so nato, tudi, šele, pozneje idr. Poskušala sem se znebiti čim več odvisnih stavkov ter skrajšati povedi z nepomembnimi informacijami. Na Wikipediji sem uredila vire (dodati moram še nekaj virov s seznama, ki ga je zapisal profesor). --Plantanana (pogovor) 23:20, 22. januar 2015 (CET)Ana Plantan

Ana, diplomska dela je treba polinkati, ker niso vsa na Cobissu, zaporedje enot v seznamu literature naj bo abecedno. Moji popravki so v zgodovini strani. --Hladnikm (pogovor) 12:20, 29. januar 2015 (CET)

Popravki v Novi pisariji

Ana, hvala za opozorila na zatipkanine! Če še kaj najdete, namesto predloge {{redakcija}}, ki pride v poštev le za kritične izdaje umetnostnih ali zgodovinskih besedil (kadar želimo pri postavitvi ohraniti avtentično besedilo z napakami vred) očitno napako preprosto popravite. Spomnite me nase, ko bomo iskali lektorsko ali korektorsko pomoč. --Hladnikm (pogovor) 23:04, 24. januar 2015 (CET)

Seveda, hvala, se priporočam. --Plantanana (pogovor) 17:22, 27. januar 2015 (CET)Ana Plantan

Ana, hvala za popravke! Samo opozorilo: predlogo {{redakcija}} uporabljamo samo pri kritičnih izdajah, pri lekturi/korekturi Nove pisarije pa zadošča preprosta poprava zatipkanin. --Hladnikm (pogovor) 19:06, 9. februar 2015 (CET)

Imenski prostori strani

Živijo. Pravilen imenski prostor uporabniškega pogovora je Uporabniški pogovor:Mk99999, namesto Pogovor:Mk99999. --Janezdrilc (pogovor) 12:34, 9. november 2018 (CET)

Živjo! Pod pogovor na moji strani ste zapisali, kaj je pri podlistku potrebno popravit. Svoje dvome sem zapisala na moji pogovorni strani. Hvala za pomoč! Aleška Voh