Uporabniški pogovor:Matej Markič

E - pošta

Slovar novih besed

Egalitarizem – nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
Ekspertiza – izvedensko proučevanje kake stvari
Jubilej – važnejša obletnica, zlasti v življenju ali delu kake pomembne osebe, ustanove
Kalkirati – dobesedno prevajati za kak tuj jezik
Korespondenca – zveza, povezava

Komentar in mnenje

Zanimivo in poučno besedilo, ki pove marsikaj koristnega in uporabnega o tehnologiji 21. Stoletja.

Slovenistika in jaz

Ko sem letos izpoljeval prijavnico za vpis na fakulteto sem imel že nekaj časa v mislih povsem določeno kje bom nadaljeval šolanje. Da si želim študirati slovenistiko mi je bilo jasno že od nekdaj. Že od malega sem redno zahajal v knjižnico in tam med knjigami prebil dolge ure. Tudi v času osnovne in srednje šole je bila slovenščina vselej moj najljubši predmet, ne glede na to kateri profesor je bil pristojen za to da nam razširi obzorje o našem maternem jeziku. Nekaj težav sem imel le okrog odločitve ali naj se vpišem na slovenistiko, slavistiko ali primerjalno književnost. Ker sem bil zainteresiran tako za književnost kot za slovnico sem se naposled odločil za slovenistiko. Nadaljno vprašanje, ki se mi je zastavljalo je bilo ali naj študiram enopredmetno slovenistiko ali pa naj poleg tega izberem še zgodovino, za katero sem zanimal enako kot za slovenistiko. Nazadnje sem se odločil za dvopredmetni študij in moram reči, da po enem mesecu študija svoje odločitve čisto nič ne obžalujem.

Nova pisarija: uvod

Slovar novih besed

Adoracija - češčenje Boga
Angažma - nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju
Antologija - zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih
Aprioren - dan neodvisno od izkustva
Defetizem - mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno
Diletantizem - nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
Disertacija - znanstvena razprava za dosego doktorskega naslova
Eminenten - zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan; znamenit, odličen
Filologija - veda o jeziku, književnosti in kulturi skupine narodov
Hermetizem - značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
Loza - gozd
Postulat - zahteva, nujnost
Sinopsis - kratka vsebina, pregled česa
Uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev

Komentar in mnenje

V uvodnem delu Nove pisarije se mi je zdela najbolj zanimiva primerjava med tiskanimi in elektronskimi knjigami. Všeč mi je bilo tudi avotrjeva predstavitev wikipedije, njenega delovanja in vloge, ki jo ima v sodobnem svetu. Ker sem do sedaj od najrazličnejših ljudi poslušal večinoma le negativne stvari glede največje spletne enciklopedije, se mi je zdel avtorjev prikaz le-te v pozitivni luči zelo interesanten.

Poleg naštetega so me presenetila tudi negativna mnenja, ki jih izrekajo nekateri pisatelji in jezikoslovci "stare šole" o sodobni tehnologiji. Vseeno pa menim, da so takšni ljudje manjšina v izumiranju, saj prinaša sodobna informacijska tehnologija človeštvu ogromno koristi, ki nam lahko v vsakdanjem življenju pridejo še kako prav.

Moj vtis o slavistični reviji

V petek, 30. oktobra sem se pri predmetu Uvod v študij književnosti prvič srečal z znanstvenim besedilom pri mojem študiju slovenistike. Tega dne nam je namreč profesor Miran Hladnik razdelil izvode Slavistične revije in nam naročil naj na internetu opišemo svoje vtise o branju le-te. Reči moram, da se mi je najbolj dopadel članek o Zaznamovanosti slovenskega izrazoslovja za temnopolte, saj se mi je zdel članek precej edinstven za slovensko okolje in dejstvo, da smo imeli Slovenci zgodovinsko bore malo izkušenj s temnopoltimi. Članek sem z užitkom prebral tudi zato, ker se mi zdi obravnavanje temnopoltih po nedavnih dogodkih v ZDA(protesti v Fergusonu) zelo aktualna problematika.

Med tednom pa sem se lotil tudi drugih člankov v Slavistični reviji. Posebej me je pritegnil članek o Modernih mitoloških transformacijah v pesniškem ciklu Odisej Gregorja Strniše. V njem so predstavljene razlike in podobnosti med Strniševim Odisejem in Homerjevo Odisejo, pistelja članka pa se tudi podrobnjeje lotevata grške mitologije in vpletenosti le-te v Strnišev pesniški cikel ter raznih motivov, ki jih je Strniša uporabil.

Bibliografska navedba

Janko Trupej. Zaznamovanost slovenskega izrazoslovja za temnopolte. Slavistična revija 62/4 (2014). 635–45 COBISS

Mnenje 26.11.2015

Ob prebranem delu Nove pisarije mi je bilo posebej zanimivo poglavje Viri in literatura, saj me je vselej zanimalo kakšna je v praksi razlika med tema dvema pojmoma. To vprašanje se mi je postavljalo že v osnovni šoli, ko je morala naša seminarska naloga vsebovati tudi poglavje "Viri in literatura". Zanimivo je bilo tudi poglavje Zaslon in papir, kjer sem po pričakovanjih bral o primerjavi med književnimi deli v tiskani in v digitalni obliki ter kakšen vpliv ima na to citiranje.

Jože Toporišič

Jože Toporišič se je rodil 11. oktobra 1926 v Mostecu. Po treh letih gimnazije so ga leta 1941 internirali v koncentracijsko taborišče na Poljski. Po koncu druge svetovne vojne je leta 1947 maturiral na Prvi gimnaziji v Mariboru. Po maturi se je vpisal na študij slavistike na filozofsko fakulteto v Ljubljani. Doktoriral je leta 1963 z disertacijo Nazorska in oblikovna struktura Finžgarjeve proze. Predaval je tako na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kot na tujih fakultetah(Chicago, Moskva, Zagreb, Regensburg) kot gost. Jože Toporišič je znan kot vodilni slovenski jezikoslovec 2. polovice 20. stoletja. Bil je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in avtor številnih jezikoslovnih razprav in del. Najpomembnejša dela: - Pripovedna dela Frana Saleškega Finžgarja - Slovenski knjižni jezik - Slovenska slovnica - Nova slovenska skladnja - Družbenost slovenskega jezika - Enciklopedija slovenskega jezika - Oblikoslovne razprave

[SlovLit] OA -- Manjšine, bodeča žica, begunci -- O Marji Boršnik v Borovnici

Članek najprej govori o ograji z bodečo žico, ki jo slovenske oblasti postavljajo na meji s Hrvaško, da bi zajezile ilegalen prihod beguncev v državo. Bodeča žica pa je v mnogih ozirih napačen način soočanja s tovrstnim problemom. Avtorica članka Alenka Hladnik izpostavlja predvsem nevarnost hudih poškodb, do katerih bi najverjetneje prišlo, ko bi begunci skušali prečkati mejo. Bodeča žica namreč ne vsebuje le bodic ampak tudi rezila, ki lahko resno poškodujejo človeka. Avtor naslednjega dela članka je Miran Hladnik. V tem delu begunsko situacijo primerja z zgodbo o Mojci Pokraculji, glavno junakinjo besedila pa primerja z nemško kanclerko Angelo Merkel. Hladnik je kritičen do Mojce, posredno pa lahko opazimo tudi njegovo kritiko nemške kanclerke, ki je begunce sprva dobrodušno povabila v Nemčijo, vendar je kasneje pričela postavljati številne pogoje in omejitve, ki jih morajo ti ljudje izpolnjevati, če želijo zaprositi za državljanstvo in dovoljenje za delo.

Članek mi je bil zelo všeč, saj se nanaša na aktualno problematiko, s katero se trenutno soočamo ne le v Sloveniji, ampak tudi drugje po Evropi. Tudi sicer sem užival ob branju, saj me zanimajo aktualni socialni in politični problemi.

Popravljanje besedil

Besedilo 1

Osnovno besedilo Marja Boršnik je v svojih razpravah med drugim pisala tudi o slovenski poljudni književnosti, pri čemer velja izpostaviti njeno stališče, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Literarna zgodovinarka v teh svojih člankih zasleduje predvsem dvoje: depedagogizacijo poljudne književnosti ter igro (njen vsebinski in/ali oblikovni element) in humor kot pomembni sestavini tovrstnega slovstva. Z zagovarjanjem umetniške vrednosti literarnega dela pred poučno uporabnostjo je Marja Boršnik med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes. Popravljeno besedilo Marja Boršnik meni, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti; pri čemer se je ukvarjala predvsem z depedagogizacijo poljudne književnosti ter igro in humorjem. Boršnikova je med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki je še danes veljaven.

Besedilo 2

Osnovno besedilo Pričujoči sestavek hoče opozoriti na bistvene literarnovedne značilnosti umetne pravljice in vsaj skicirati njeno literarnovedno podobo. To poskuša na podlagi razčlenjevanja vsebine in metodologije samostojnih knjižnih izdaj pravljic, ki jih je med 1900 in 1950 izšlo kar lepo število, začenši s Skok, Cmok in Jokica Ljube Prenner (1929). Največkrat gre za pravljice Hansa Christiana Andersena; brez vsestranskega upoštevanja njegovega dela si sodobne teorije umetne pravljice ni mogoče misliti. Popravljeno besedilo Sestavek opozarja na značilnosti umetne pravljice in skicira njeno podobo. Gre za pravljice Skok, Cmok in Jokica Ljube Prenner, ki so izšle med 1900 in 1950. Največkrat gre za pravljice Hansa Christiana Andersena, brez katerih si sodobne teorije umetne pravljice ni mogoče misliti.

Kritike o romanu Dimitrija Rupla Maks

Drago Bajt. "Zapisi na robovih". Razpotja: razprave, eseji, članki, kritike. Maribor : Obzorja, 1986 (Ljubljana : Ljudska pravica). 38

Ivan Pregelj: Mlada Breda

Pregljevo povest Mlada Breda lahko dobimo na različne načine: 1. Gremo na Cobiss, preverimo v katerih knjižnicah je prosta za izposojo, jo rezerviramo in jo nato osebno prevzamemo v dotični knjižnici. 2. Knjigo poiščemo na strani Goodreads.com ali Google books. 3. S pomočjo Book stores guide najdemo seznam knjigarn v našem območju in nato iščemo knjigo po knjigarnah.