Uporabniški pogovor:Maja.J95

O Slavistični reviji

Te dni sem se lotila pregleda Slavistične revije in že ob pogledu na rdečo platnico, nam ta ponuja veliko razmisleka o svojem pomenu. Spomnim se, da smo med predavanjem poslušali o pomenu rdeče barve, ki slavistu oz. slovenistu lahko predstavlja strast do literature, jezikoslovja, saj je splošno znano, da je rdeča lahko barva ljubezni, strasti, erotike... Slišati je bilo tudi humoristično opazko, češ da je te barve tudi vino, in izbira takšne platnice napeljuje na »Prešernov značaj« vseh ljubiteljev pisane besede. Skratka, všeč mi je, da o reviji lahko razmišljamo še preden jo odpremo. Revija je poučna za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki to znanje iščejo, si ga želijo. Obseg tem se namreč giblje od splošnih vprašanj jezikoslovja, slovanskih jezikov, etimologije do vzhodnoslovanskih književnosti itd. Pohvalno (in hvaležno) je tudi dejstvo, da je Slavistična revija objavljena na spletu in omogoča brskanje po arhivih, povezava pa nas vodi do Digitalne knjižnice Slovenije, kjer je možno pregledati celotno številko. Ko sem se člankov lotila konkretneje me je nekoliko zmotil članek iz leta 1993 (2. številka), » Skaza Aleksander »Poèma« v ponimanii i tvorčestve F. M. Dostoevskogo« ki je zapisan v tuji pisavi, ki je ne poznam in besedila zato ne morem prebrati, »na srečo« pa je na koncu članka zapisan povzetek v latinici. V tako kratkem času težko pridobim vse informacije, zajamem vsa dejstva in izoblikujem dobro (argumentirano) mnenje o reviji, ki izhaja že toliko desetletij. Kljub temu se mi zdi pomembna iz več vidikov, npr. razberemo lahko kaj je strokovnjake zanimalo v posameznih letih, s čim so se ukvarjali ter katere ugotovitve, podatke, razprave so želeli deliti z drugimi. --Maja.J95 (pogovor) 20:41, 17. oktober 2014 (CEST)

Jezik je živ ali "SSKJ drugič"

Jezik je, kot že vemo, sredstvo sporazumevanja med ljudmi. Ker smo na tem svetu že zelo dolgo, ker se okrog nas spreminjajo politični sistemi, okolje, odnosi itd. se navsezadnje spreminja tudi naša kultura in skupaj z njo jezik, ki ga govorimo. V zavedanju slednjega, je pred kratkim izšla prenovljena in dopolnjena izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU ter Cankarjeva založba so s skupnimi močmi na trg poslali slovensko besedno zakladnico. Med prenovljenimi razlagami vsekakor izstopata tisti za besedi "družina" in "perverznež". Med zadnje starejši slovar uvršča tudi homoseksualce, a to sporno napako so v drugem izvodu popravili in zapisali: "perverzen človek: spolni perverznež". Glede na dogajanja in proteste v zadnjem času, si upam trditi, da bo marsikoga zmotila razlaga družine, v katero je dodana tudi istospolna skupnost. Slovar nam ponudi tudi nove besede, ki jih še pred desetimi leti nismo poznali. Ena najbolj znanih, tudi popularnih je "všečkanje". Med brskanjem po internetu in iskanjem informacij, sem naletela na svežo spletno stran www.fran.si, kjer so dostopni slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Besede lahko iščemo v splošnih, zgodovinskih, terminoloških in v narečnih slovarjih. Ustvarjalci so poskrbeli, da lahko o vsakem slovarju izvemo še več, tj. o avtorjih, preberemo lahko kolofon, uvod, predgovor. Za jezik moramo skrbeti, ga ohranjati, a tudi znati medse sprejeti nove besede, oblike in pomene.

Temo za svoj članek sem odkrila na dveh spletnih straneh, zato ju tudi navajam kot vir:

1. SSKJ na novo tudi o tajkunu, pajkicah in kondomatu Neža Mrevlje. Planet Siol.net. 14. oktobra 2014.
2. SSKJ 2: Smo le dobili aktualen in posodobljen slovar? A. J. MMC: Prvi interaktivni multimedijski portal RTV SLO. 14. oktobra 2014.

--Maja.J95 (pogovor) 19:04, 21. oktober 2014 (CEST)

Brez truda večno se ne da živeti (Prešeren)

Stopnja pismenosti je danes eden izmed glavnih merilcev razvitosti neke države. Žalostno je, da v 21. stoletju še vedno obstajajo območja, kjer delež pismenosti ne presega niti 50%. Si sploh lahko predstavljamo, da ne bi znali brati, pisati? Kako bi lahko brez tega sploh živeli iz dneva v dan, v družbi kakršna je? Je sploh dovolj, če znamo le pisati? In o čem, kako naj pišemo?

S temi vprašanji in mnogimi drugimi se ukvarja priročnik za strokovno pisanje, Nova pisarija. Ko nam je profesor za nalogo naložil prebiranje posameznih poglavij, se sprva branja nisem lotila z veseljem. A že po prvih poglavjih sem ugotovila, da je tematika priročnika zelo aktualna, saj nas seznanja o novodobni pismenosti, ponuja razne poglede nanjo, odgovarja na vprašanja in spodbuja k razmisleku. Iz posameznih poglavij sta mojo pozornost predvsem pritegnila (in se me celo nekako dotaknila) Množični um ali pametna množica in Pismenost. V slednjem je pismenost definirana kot obvladovanje znakovnega sistema za (pisno) komunikacijo. Človek, ki danes ne zna pisati, nosi neko družbeno stigmo, predsodek. Toda res se moramo vprašati, koliko je takšnih ljudi, ki znajo pisati, a ne znajo računalnika niti prižgati. Računalnik je v sodobnem svetu eden izmed poglavitnih sistemov komunikacije. Torej tisti, ki ga ne obvladuje, ni pismen? Verjetno vsak izmed nas pozna nekoga (starejšega), ki se te tehnologije celo boji. Ampak zakaj? Kljub temu, da je vsa komunikacijska tehnologija v svoji sestavi morda res zapletena, je za uporabo dokaj enostavna. Vsaj do neke mere osnovnega sporočanja (klicanja, pisanja). Večkrat se mi poraja vprašanje, zakaj starejši veliko raje rinejo z glavo skozi zid in vztrajajo pri tem, da so računalniki prezahtevni in jih nikoli ne bodo znali obvladati, kot pa da bi se potrudili in se naučili nekaj novega. Morda lahko razloge iščemo tudi v tem, da imajo premalo »mentorjev«, ki bi si vzeli nekoliko časa in jim pomagali. Se pa tudi zavedam, da smo mlajše generacije ob tem odraščale, se sočasno o tem in skupaj s tem učile. Dejstvo je tudi, da imamo mladi veliko večje potrebe po uporabi teh znanj, saj že v okvirju samega izobraževanja skoraj da ni dneva, ko ne bi mogli sesti pred ekran in opraviti neko nalogo. Medgeneracijske razlike med generacijo, ki je odraščala ob računalniku in med tisto, ki se je s tem seznanjala v poznejših letih, so opazne že pri samem pouku. Veliko je učencev, dijakov ali študentov, ki so se med učno uro nasmejali ob učiteljevi nespretnosti z brskanjem po internetu, čeprav je ta stvar dokaj obvladal. Vendar kakor že avtor omeni, tehnologije ne smemo zavračati, obrniti jo moramo sebi v prid in si predvsem pomagati pri deljenju znanja, ki ga imamo. Resnica je, da se nam večkrat zdi, da smo več vredni, bolj pametni, če imamo več znanja kot nekdo drug. Čutimo se priviligirani in ta občutek želimo obdržati. A veliko lepša je medsebojna interakcija, skupno vlaganje v učenje, znanje in napredek. Primer tega so Wikimedijina spletišča, ki nam ponujajo zares velik spekter znanj, ki so neplačljiva in preprosto dostopna. In za to moramo biti hvaležni. Bolj kot bodo ljudje izobraženi, več znanja kot bodo imeli, bolj širokogledni in manj podredljivi bodo (vsaj upam). Pritegnila me je še ena avtorjeva misel. Če v svetu toliko govorimo o pravični razporeditvi materialnih dobrin, zakaj se nihče ne ukvarja s pravično razporeditvijo znanja? Vsekakor bi bilo to vprašanje vredno večje debate, sama pa menim, da je veliko resnice v tem, da je znanje oz. vsaj dostopnost do njega porazdeljena zelo nepravično. Če imam željo po pridobitvi neke informacije, se najverjetneje povežem z internetnim brskalnikom in v manj kot petih minutah najdem kar iščem. Po drugi strani pa morajo ljudje v ostali predelih sveta za pridobitev informacij in znanja narediti veliko več. Ponekod so težava previsoke šolnine, v najrevnejših predelih morda obstajajo ljudje, ki računalnika še niti videli niso. Zato se moramo truditi, da znanje predajamo in širimo. Če sami ne znamo kaj bi z njim naredili, bomo morda dali idejo nekomu drugemu. Zelo zanimiva primerjava ali poimenovanje za Wikipedio se mi je zdela »kapitalistična grožnja«. V svetu kjer se res vse vrti okoli dosežkov posameznika in vse kar je materialno vrednejšega dosega visoke cene, je Wikipedia res neka posebna izjema. Tudi nanjo moramo gledati z neko mero kritičnosti in paziti na verodostojnost informacij ter virov, predvsem pa poiskati še katere druge (na to nas vedno opozarjajo v šolah).

Vsak psiholog, sociolog, skrben starš in povprečen človek se bo strinjal s trditvijo, da so nas računalniki (in tehnologija nasploh) zasvojili in ujeli v svojo ječo. Toda ob malo kritičnosti in dobre razporeditve časa se da prebroditi tudi to nadlogo. Le potruditi se moramo. --Maja.J95 (pogovor) 20:39, 13. november 2014 (CET)

Simpozij Obdobja

Med 11. in 15. novembrom se je na Kongresnem trgu v prostorih ljubljanske univerze odvilo 33. mednarodno znanstveno humanistično srečanje jezikoslovcev, literarnih zgodovinarjev in raznih humanistov. V okviru simpozija je bil izdan zbornik, v uredništvu Alenke Žbogar, z naslovom Recepcija slovenske književnosti, ki vsebuje naslednje prispevke:

1. Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (literarnoveden)
2. Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (literarnoveden)
3. Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literarnoveden)
4. Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literarnoveden)
5. Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literarnoveden)
6. Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literarnoveden)
7. Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literarnoveden)
8. Joanna Cieślar Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu
9. Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literarnoveden)
10. Monika Deželak TrojarJ. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literarnoveden)
11. Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (literarnoveden)
12. Marijan DovićTri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (literarnoveden)
13. Olena Dzjuba-PogrebnjakСловенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського
14. Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (jezikoslovje)
15. Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (literarnoveden)
16. Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (jezikoslovje)
17. Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (literarnoveden)
18. Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (literarnoveden)
19. Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (literarnoveden)
20. Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literarnoveden)
21. Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (literarnoveden)
22. Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (literarnoveden)
23. Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (literarnoveden)
24. Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (literarnoveden)
25. Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (jezikoslovje)
26. Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (literarnoveden)
27. Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literarnoveden)
28. Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (literarnoveden)
29. Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (jezikoslovje)
30. Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (literarnoveden)
31. Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (literarnoveden)
32. Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (literarnoveden)
33. Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literarnoveden)
34. Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literarnoveden)
35. Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (literarnoveden)
36. Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (literarnoveden)
37. Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič:tisočdevetstoenainosemdeset) (literarnoveden)
38. Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literarnoveden)
39. Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literarnoveden)
40. Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (literarnoveden)
41. Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literarnoveden)
42. Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (jezikoslovje)
43. Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literarnoveden)
44. Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literarnoveden)
45. Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (literarnoveden)
46. Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (literarnoveden)
47. Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (literarnoveden)
48. Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (literarnoveden)
49. Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literarnoveden)
50. Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literarnoveden)
51. Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (literarnoveden)
52. Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (literarnoveden)
53. Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (literarnoveden)
54. Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (literarnoveden)
55. Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (literarnoveden)
56. Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (literarnoveden)
57. Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (literarnoveden)
58. Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literarnoveden)
59. Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (literarnoveden)
60. Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literarnoveden)
61. Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literarnoveden)
62. Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literarnoveden)
63. Janez Vrečko: Novo branje konsov (literarnoveden)
64. Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (literarnoveden)
65. Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (literarnoveden)
66. Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (literarnoveden)
67. Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnost (jezikoslovje)
68. Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (jezikoslovje)
69. Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (literarnoveden)

--Maja.J95 (pogovor) 13:03, 15. november 2014 (CET)

Prispevek na SlovLitu

5. septembra 2014 je med SlovLitčani zaokrožilo obvestilo, da se bo v soboto, 6. 9. 2014 ob 12. uri, v dvorani Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani odvilo predavanje. To je potekalo v okviru mednarodnega prevajalskega seminarja, predavala pa je dr. Irena Novak Popov na temo Preporod slovenske narečne poezije v slovenski Benečiji skozi popularno glasbo: Senjam beneške pesmi.

Vir Janez Stergar. Obmejno. SlovLit 5. sep. 2014.

Kategorije: literarna veda, jezikoslovje, narečna poezija, slovenska Benečija.

--Maja.J95 (pogovor) 22:16, 15. januar 2015 (CET)