Uporabniški pogovor:Katarinap4

O Slavistični reviji

Na predavanju sem izvedela, da je Slavistična revija pisana dvojezično. To me je čudilo, ker so nekateri članki pisani tako, da jih ni mogoče prevajati. Vsaj ne celotnega članka. Po podrobnejšem branju 4. številke Slavistične revije, izdane leta 1993, pa sem videla, da so članki pisani v slovenščini, imamo pa pred člankom dvojezični uvod in na koncu angleški povzetek članka. Čeprav je v povzetku veliko dobesednih citatov iz članka, pa so zraven ustrezni angleški prevodi in pojasnila v oklepajih.

Podrobno sem prebrala članek z naslovom Nastanek in razvoj termina znanstvena fantastika na Slovenskem izpod rok Metke Kordigel. Izraz "znanstvena fantastika", ki je danes splošno sprejet, je nastajal od leta 1932 pa vse to 1962. Prvič je to besedno zvezo uporabil Vladimir Bartol v Modri ptici, vendar s tem ni označil literature, ampak vrsto romana. V nadaljnjih letih so na različne načine opisovali to novo zvrst, vendar niso našli ustreznega imena. Leta 1953 je v Slovenijo prišel angleški izraz "science-fiction", ki so ga nato na različne načine prevajali v slovenščino, izraz "znanstvena fantastika" pa je leta 1962 skoval Niko Sekula. Ta izraz se je obdržal, čeprav je bilo še nekaj poskusov zamenjave.

Nato sem preletela še angleški povzetek tega članka, ki je podoben mojemu povzetku, le da je podrobnejši. Napisani so vsi pomembnejši poskusi uveljavitve izraza in okoliščine, ki so spremljale nastanek termina "znanstvena fantastika" in delovale v njegovo prid.

Literarnovedni dogodek tega tedna

Kot literarnovedni dogodek lahko štejemo tudi naša tedenska srečanja na predavanjih, saj jih vodi literarni zgodovinar. Pri predmetu, ki se imenuje Uvod v študij slovenske književnosti, bomo govorili o literaturi in o njenem razvoju skozi čas. --Katarinap4 (pogovor) 22:46, 23. oktober 2014 (CEST)

O Novi pisariji

Takoj, ko nam je bila dana naloga, sem se namenila pisati o izbranem poglavju iz Nove pisarije. Naredila bi povzetek prebranega, zapisala kakšno misel o temi. Vendar je bilo potrebno najprej prebrati do poglavja Avtorske licence. Do zdaj se nisem tako poglobila v branje in nisem iskala zanimivosti, zdaj pa kar skačejo vame iz ekrana. Zato sem se odločila, da bom komentirala samo določene stvari pri določenih poglavjih. Najprej pa bom povedala nekaj o prvih vtisih.

Na začetku me je branje na računalniku zelo motilo. Nisem se mogla zbrati oz. so me do takrat, ko mi je to končno uspelo, že pošteno bolele oči. Vendar pa ni takih nadlog, kot je beseda »izposojeno« ob naslovu knjige na Cobissu. Knjiga je prosto dostopna vsem in vsem naenkrat. Zanimiva mi je tudi ideja, da knjiga sicer ima avtorja, vendar ta dopušča drugim , da posegajo v njegovo delo. Ta knjiga ne bo zastarala, ker jo je mogoče znova in znova obnavljati in posodabljati, vendar pa menim, da vse knjige le ne bi smele biti pisane tako. Pisana beseda prikazuje jezik nekega časa. Ta jezik se razvija in je prav, da imamo njegov razvoj zabeležen. Če bi vse knjige posodobili, bi mnogo stvari izginilo iz naše zgodovine. Vsa napačna prepričanja bi zamenjale resnice. Kot (banalen) primer navajam okroglost Zemlje. Pred Grki so vsi verjeli, da je Zemlja ravna. Če bi takrat pobrisali vse zapise o tem, mi danes ne bi vedeli, kaj so asirci in babilonci (zmotno) verjeli. Ob pretiranem posodabljanju lahko izgubimo velike dele zgodovine in ne vidimo napak, iz katerih naj bi se učili.

No, pa da spregovorim še o posameznih poglavjih. V poglavju Izbira teme sem našla napako, in sicer v stavku: »…nerealizirane izbire imajo neugedni status kislega grozdja,« kjer je beseda »neugedni« napačna in jo je potrebno zamenjati z »neugledni« ali »neugodni«, odvisno od avtorjevega namena.

V naslednjem poglavju, Vaje v pisanju pa me je en del besedila spomnil na eno izmed ur pri Slovenski književnosti 19. stoletja. Vprašanje: »Kje sploh še uporabljamo pisalo in papir?«, in odgovor na to vprašanje sta v meni vzbudila občutek poznanega. Ob branju tega odgovora sem si mislila, da ni tako kratek, kot bi človek pričakoval ob takem vprašanju in nato sem se spomnila na Levstikovo izjavo v delu Popotovanje iz Litije do Čateža: » Za igre nam ne manjka drugega nič kakor zgodovinske podlage, igrališča in jezika.« Tu je očitno, daje avtor želel povedati, da nam za igro manjka vse potrebno, ta del v Novi pisariji pa tudi zveni rahlo ironično. Če to ni bil avtorjev namen, pa bi povedala, da je uporaba papirja in pisala še kako pogosta. Res je, da to nalogo tipkam na računalnik, vendar sem imela ob branju poglavij pri roki list papirja in pisalo, ter sem si sproti zapisovala opazke. In to ne samo zato, ker se težko spomnim ukaza za skok med okni (<alt> + <tab>).

Omenila bi pa še napako v poglavju Usoda avtorstva. V povedi, ki se začne z: »Piscu, ki se zna uskladiti z drugimi,« je pravilna oblika »pisec« in na koncu povedi je napačno zapisana beseda »prispeval«. --Katarinap4 (pogovor) 23:30, 13. november 2014 (CET)

Simpozij Obdobja

Simpozij Obdobja je srečanje, ki poteka vsako leto in traja tri dni. Na tem dogodku se zberejo jezikoslovci in literarni teoretiki iz različnih držav. Spodaj je seznam tem, ki so bile obravnavane na simpoziju in njihova klasifikacija. (L = literarna veda, J = jezikoslovje)

1. Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (L)
2. Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (L)
3. Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. Stoletja (L)
4. Janez Vrečko: Novo branje konsov (L)
5. Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (L)
6. Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (L)
7. Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (L)
8. Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) (L)
9. Urša Prša; Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (L)
10. Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (primer Hlapcev Ivana Cankarja) (L)
11. Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (L)
12. Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (J)
13. Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (L)
14. Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (L)
15. Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (L)
16. Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (L)
17. Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (L)
18. Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (L)
19. Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (L)
20. Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (L)
21. Jana Šnytová, Ljubljana, Slovenija: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (L)
22. Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (L)
23. Saša Vojtech Poklač, Bratislava, Slovaška: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (L)
24. Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (L)
25. Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (L)
26. Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (L)
27. Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (L)
28. Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (J/L)
29. Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (L)
30. Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (L)
31. Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (L)
32. Andrej Rozman: Herberstein in slovaški humanisti (L)
33. Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (L)
34. Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. Stoletju (L)
35. Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (L)
36. Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (L)
37. Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (L)
38. Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (J/L)
39. Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (L)
40. Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (L)
41. Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (L)
42. Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (L)
43. Francka Premk: Eva Premk Bogataj, Kranj, Slovenija Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (L)
44. Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (L)
45. Irena Avsenik Nabergoj: zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (L)
46. Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (L)
47. Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (J/L)
48. Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (L)
49. Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (L)
50. Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (L)
51. Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (L)
52. Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (L)
53. Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (L)
54. Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (L)
55. Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (L)
56. Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (L)
57. Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (L)
58. Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (L)
59. Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (L)
60. Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (L)
61. Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (L)
62. Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (L)
63. Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (L)
64. Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (L)
65. Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (L)
66. Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (L)
67. Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (L)
68. Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (L?)
69. Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (L)

--Katarinap4 (pogovor) 00:41, 21. november 2014 (CET)

1. 8. 2009

Na strani SlovLit je bilo na moj rojstni dan objavljeno povabilo študentom k sodelovanju pri "popravljanju slovenskega leposlovja na internetu". Omenjeno je, da je to nadaljevanje projekta in je tudi seznam del razširjen. --Katarinap4 (pogovor) 22:09, 15. januar 2015 (CET)