Uporabniški pogovor:Anjap19

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikiverza

O Novi pisariji[uredi]

Da ne bom vsega obnavljala na kratko, kot to ljudje po navadi najraje počnemo, sem se osredotočila na poglavje Motivacija za pisanje. Ker je pa tudi samo poglavje kar obsežno in bi ga lahko na kratko obnovila, sem šla še globlje in se ustavila pri eni vrsti motivacij, in to je bolezenska motivacija.

V novi pisariji piše: »tj. pisanje zaradi pisanja samega. Obsesija s pisanjem (skribomanija, grafomanija) je taka skrajna, bolezenska oblika pisanja. Kot rečeno: žanr znanstvenega pisanja predpostavlja močno radovednost pisca glede predmeta samega in poskuša zatreti moteče druge pobude za pisanje.« (Hladnik, 2014).

Skribomanija je neutolažljiva strast do pisanja, velika pisateljska »plodnost«. Beseda izhaja iz latinske besede scribo, ki dobesedno pomeni pišem in grške besede mania, ki pomeni manija. Torej je skribomanija močno pretiravanje v pisanju.

Grafomanija je je bolezensko nagnjenje k čezmernemu pisanju. Izhaja iz grščine; grafein, ki v slovenščini pomeni pisanje in mania (norost). V psihološkem kontekstu je to pisanje nekoherentnim besedil. To so besedila, ki niso medsebojno povezana oz. odvisna. Termin grafomanija se je začel uporabljati v 19. stoletju. Na Slovenskem je na začetku osemdesetih let izraz uveljavil verzolog Tone Pretnar in z njim poimenoval svojo priložnostno verzifikacijo, ki se veže s konkretnimi dogodki in osebami: »Grafomanija je firma, dobra in zanesljiva; dela za naročnika in zase. Izdelkov ne prodaja, tudi za pijačo ne, četudi je pijača zanjo dobra pogonska sila, včasih celo navdih. Grafomanija piše sebe. s tem, da prepisuje površinski svet in takiste dogodke. Prav ji pridejo že narejene reči, kot trohejski osmerec ali metafora ... »(Pretnar). Za grafomanijo so značilne metajezikovne citatnosti, citatnost struktur, empirična citatnost, izposoje, aluzije in stilizacije. Gre za trenutne domislice, napisane naenkrat. Pomembna značilnost Pretnarjevih grafomanij so komentarji, ki ji je zapisal avtor sam, naslovnika, urednika pa največkrat iz besedila ni mogoče razbrati.

Primer grafomanije:

Grafomanova usoda <poem> Samo pisalo sem imel in z njim drevo sem --- mislim --- našel zase pravo. Če stkal sem ga iz štirih norih rim, bo kar dovolj za grafomansko slavo. <poem>

Upam, da sem pojma, ki sta za obsesivno pisanje najpomembnejša, dovolj dobro predstavila in podala vse bistvene podatke, ki jih bralec potrebuje, ko išče razlage in definicije bolezenske motivacije za pisanje.