Uporabniški pogovor:AnjaM555

Komentar o Slavistični reviji

Članek "Ekspresivne oz. čustvenostne oznake v slovarstvu", ki je bil objavljen v 4. številki Slavistične revije iz leta 1993, je napisala Andreja Žele, ki je od leta 2004 tudi tehnična urednica Slavistične revije. Pri iskanju informacij o njej sem naletela tudi na podatek, da je avtorica članka tudi izredna profesorica na Oddelku za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, in sicer poučuje morfematiko, skladnjo in leksikologijo slovenskega jezika.

Članek, ki ga omenjam v naslovu, je bil zelo zanimiv predvsem zaradi že zelo zgodaj ugotovljene problematike v jezikovnih priročnikih, torej v SSKJ-ju in v SP 2001, in sicer segajo začetki ugotavljanja neujemanj med obema slovarjema že v leto 1993, ko je bil članek napisan, ali pa mogoče že v leta prej. Avtorica članka je predstavila pomanjkljivosti v označevanju, tako z oznako ekspresivno (ekspr.), kot tudi z oznako čustveno (čustv.), in opozorila na razlike med tema dvema oznakama v SSKJ-ju in v SP 2001. Osredotočila se je predvsem na pomen teh dveh oznak. Kot sama razumem, je želela povedati, da bi morala oznaka čustveno označevati vse tiste besede, ki jim vrsto ekspresivnosti težje določimo (poznamo namreč več dogovorjenih ekspresivnih oznak: ironično, ljubkovalno, nizko, slabšalno ...) Primer je recimo cvetličenje, ki ima oznako ironično "pretirano uporabljanje stilnih posebnosti". Pri oznaki ekspresivno gre v največji meri za splošno določeno čustvo do neke besede oziroma do predmetnosti, in sicer je na prvem mestu poimenovanje lastnosti predmetnosti, medtem ko pri oznaki čustveno ne gre za splošna čustva, temveč za osebno čustveno poimenovanje neke stvari. To je glavna razlika med oznaka, vendar se razlage teh dveh oznak v SSKJ-ju ter v SP 2001 kljub temu ne ujemajo, kar je malce ironično, saj bi VSAK jezikovni priročnik moral izražati praktično uporabo jezika, torej jezik v rabi, ne le teorijo (le tako se bodo govorci slovenščine počutili udobno pri uporabi knjižne slovenščine).

Problem nastane, ko ima določena beseda več ekspresivnih pomenov, to pomeni, da jo lahko uporabljamo kot slabšalnico, pogovorno besedo in tako dalje. Takrat bi, po mnenju avtorice članka, morala beseda nositi oznako čustveno, saj bi se tako izognili zmedi. Strinjam se, da je potrebno uskladiti oznake obeh jezikovnih priročnikov, kajti predvsem bralci, to so uporabniki teh dveh slovarjem, si z njima, ko naletijo na morebitno težavo, včasih ne morejo pomagati, priročnika pa sta namenjena prav govorcem slovenskega jezika, zato morata biti primerna in jasna, ko gre za pravila, ki v slovenskem jeziku veljajo in ki se jih moramo držati. --AnjaM555 (pogovor) 09:15, 17. oktober 2014 (CEST)

Literarnovedni dogodek tega tedna - sveža, mična pridobitev v slovarstvu

Neučakane pristaše novega normativnega slovarja slovenskega knjižnega jezika je pretekli teden delno potešila novica o novi pridobitvi v slovarstvu - dobili smo namreč novo, drugo, dopolnjeno izdajo SSKJ. Delno prenovljeno izdajo SSKJ2 so pripravili člani skupine inštitutskih jezikoslovcev pod vodstvom prof. dr. Marka Snoja. Omenjena skupina, ki pripada Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, je slovar aktualizirala v dveh novih zvezkih. Poleg nove izdaje slovarja smo uporabniki dobili še nov slovarski portal po imenu Fran, ki se ponaša z opisom "google slovenskih slovarjev". Iskanje besed in ugoditev radovednosti glede želenih gesel bo zdaj še lažja in preprostejša, narejen pa je tudi nov korak na poti do novega normativnega slovarja. --AnjaM555 (pogovor) 15:08, 18. oktober 2014 (CEST)

Razmišljanje o informacijski družbi

Ob »dopustniškem« (izraz se mi zdi prav posrečen, navednice pa služijo sarkastičnim pripombam, ki si jih želim izreči ob misli, da je branje iz zaslona s svinčnikom v roki in s študijsko zbranostjo vsej prej kot podobno ležernemu branju na plaži; smešno, ravno o tem »branju iz zaslona« bi rada nekaj napisala) prebiranju Nove pisarije me je najbolj zbodlo v oči poglavje o Informacijski družbi. Prva asociacija ob takem naslovu, ki diši po zapletenih računalniških izrazih in strokovnih pojmih ter po uporabi samih (meni) preveč kompleksnih novodobnih metod, je bila seveda: »Pa ne spet razpravljanje o sodobni tehnologiji!« Vendar me je vsebina, ko sem jo na hitro preletela, prijetno presenetila in olajšano sem prebrala poglavje.

Na moje začudenje mi je ravno to poglavje dalo misliti, saj med svojimi bližnjimi veljam za strastno zagovornico vsega, kar spominja na »stare čase«, od vintage mode, rockerjev iz 80. let, prastarih filmov pa vse do razvijanja slik in kokic, ki niso iz mikrovalovne pečice, ter seveda do knjig, ki dišijo tako, kot lahko dišijo le knjige. Pod naslovom Informacijska družba so opisana dejstva, ki bi lahko, po mojem mnenju, zavrgla očitke in odpravila predsodke iz obeh strani – s strani zagovornikov tiskane knjige ter s strani poveličevalcev njene novejše različice, to je elektronske knjige, če seveda obe nasprotujoči si strani vzamemo z malo »rezerve«. Če natančneje pomislim, so predsodki pravzaprav dobri, dokler seveda ždijo v svoji kletki in ne povzročijo vojne. Prav je, da imamo skrbnike za ohranjanje tiskane knjige, in dobro je, da obstajajo razvijalci, ki so naredili korak naprej, torej k elektronski knjigi. Čeprav poglavje zagovarja elektronske knjige, mislim, da ni razloga za prepir.

Drži, da je tisk dražji, prav tako tudi drži, da je neprestano buljenje v zaslon škodljivo, zato sem mnenja, da pustimo nam, večnim nostalgikom, ki smo obsedeni z vonjem tiskane knjige, da v miru še naprej prebiramo »dragocen zaklad civilizacije«, vendar je hkrati zelo pomembno, da smo vsi seznanjeni z naprednejšo tehnologijo, da se priučimo novosti brez nepotrebne trme, ter da elektronske knjige tudi dejansko uporabljamo, kadar je to od nas, bodisi zahtevano bodisi pričakovano, ali pa to naredimo le iz lastne radovednosti. Svet gre brez dvoma naprej in mi MORAMO z njim, kljub temu pa lahko ostanemo zvesti stvarem, ki izvabijo nasmešek na naša usta in nam pogrejejo srce, ter se zato doma zleknemo na kavč z dobro (tiskano) knjigo v rokah. --AnjaM555 (pogovor) 11:43, 8. november 2014 (CET)

Simpozij Obdobja: kaj, kdo, o čem

Na Simpoziju Obdobja se govori o najrazličnejših temah iz področja literarne vede, jezikoslovja ter kulture. Legenda spodaj umešča posamezne razprave v pravi koš.

L = področje literarne vede, torej predmeta literatura

J = področje jezikoslovja, torej predmeta jezik

K = področje kulture

VSEBINA

Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnosti L

Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide L

Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu L

Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija L

Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini L

Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost L

Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu L

Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti L

Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (težko določim, razlog je znan)

Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze L

Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju L

Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca L

Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije L

Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (še težje določim, tudi znano zakaj)

Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP J

Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta L

Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 L

Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic K

Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) L

Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije L

Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji L

Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine L

Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren L

Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil L

Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka L

Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem L

Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole L

Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti L

Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki L

Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj L

Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano L

Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino L

Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku L

Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko J/L

Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem L

Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih L

Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku L

Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) K

Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja L

Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša L

Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka L

Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi L

Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik L

Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja K

Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal L

Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti J

Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela L

Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem L

Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana L

Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji L

Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji L

Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori L

Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih L

Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije J

Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti L

Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom L

Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti L

Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije L

Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo L

Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský L

Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? L

Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem L

Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja L

Janez Vrečko: Novo branje konsov L

Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) J

Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) K

Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki L

Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti L

Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost J

Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše L --AnjaM555 (pogovor) 18:22, 14. november 2014 (CET)

22. 1. 2005

Dne 22. 1. 2005, na moj rojstni dan, se je ob 18.00 pri Frančiškanih v Novem mestu odvijalo vzhodno bogoslužje v slovansko-bizantinskem obredu. Namen obreda je bil povezovanje kristjanov iz različnih Cerkva, vodil pa ga je g. Mihajlo Hardi. Vabilo k bogoslužju je bilo objavljeno tudi na spletišču [Slovlit] --AnjaM555 (pogovor) 11:11, 15. januar 2015 (CET)