Uporabik:Ursaf

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Ob Novi pisariji[uredi]

Uvod[uredi]

  • dopolnjuje in nadaljuje natise priročnika Praktični spisovnik, ki so izhajalo med letom 1990-2002
  • skrb za standardiziranje strokovnih del med slovenisti, literarnimi zgodovinarji, humanisti...
  • prenova priročnika zaradi prehoda iz papirja na zaslon
  • pismenost je v naslovu Vodnikovih knjig (19. stoletje) pomenila slovnico, v današnjem času pa 'znati brati in pisati'
  • omejitev na tradicionalne oblike pismenosti (besedilo, v nekaterih poglavjih tudi slike)
  • Wikimedijina spletišča- skupno avtorstvo

Pismenost[uredi]

  • (pisna) komunikacija- obvladovanje znakovnega sistema
  • rojstvo: posvečeni posamezniki (pismouki) so znali razlagati napisane reči, ločeni od večine, ki so se sporazumevali samo ustno
  • uvedba obveznega šolanja, izguba spretnostnega statusa pismenosti (pismenosti postala nuja)
  • danes družbo z odstotkom nepismenosti uvrščamo v nerazvito
  • včasih se je vse pisalo s svinčnikom na papir, danes pa redkokje vidimo, da kdo uporablja pisalo; večina uporablja mobitel ali računalnik
  • v današnjem času velikokrat opazimo očitanje starejših mlajšim, da ne znajo več komunicirati, se izražati
  • brez računalniških spretnosti pa se v tem času težko dobi službo, saj so se morali vsi prilagoditi sistemu
  • pismenost: dvojna sposobnost (sprejemanje, razumevanje informacij in sposobnost njihovega tvorjenja,posredovanja)
  • od našega znanja, pismenosti je odvisno, kako se znajdemo v družbi; tudi težje je manipulirati z bolj pismenimi ljudmi
  • PISA (testi pismenosti)
  • računalnik nam v življenju pomaga, saj nam prihrani nekaj energije in na voljo imamo več prostega časa
  • obvezno osnovno šolanje je prineslo visok procent pismenosti
  • Cobiss- pisci dobijo svoj vpis, sklep: objavljanje se začne šele po diplomi (študijska dejavnost, trud)
  • aktivno pismenih je malo, čeprav je iz finančnega vidika veliko lažje priti do orodja za pisanje, prostora za objavo...
  • podjetnost, kreativnost

Informacijska družba[uredi]

  • informacijska, digitalna, računalniška doba; nadomestek starejše industrijske družbe
  • ljubitelji pravijo, da knjiga ne bo nikoli umrla
  • digitalne informacije so na nek način bolj nedostopne kot pa knjige, saj zanje potrebujemo elektriko, računalnik in drugo opremo, tiskano knjigo pa lahko beremo tudi, ko ni elektrike


Wikiji[uredi]

  • skupki spletišč, ki so vzorčna oblika sodobne pismenosti
  • družbeni paradigmi- informacijska družba
  • lahka dostopnost, pridobivanje znanja, tešenje radovednosti, tesnejši stik z realnostjo, poseganje v spletišče, nagovarjanje k sodelovanju
  • leta 1995 prevod windowsa v slovenščino
  • sestavlja jo 83 jezikov
  • pri majhnih skupnostih, ki imajo lasten jezik, izginjajo z zadnjimi govorci
  • več kot je jezikov, več je kultur, bolj je življenje zanimivo
  • na wiki spletiščih lahko članke urejamo, komentiramo, preverjamo zgodovino, imamo svobodo do objavljanja in prost dostop do informacij... za njo ne stoji država, prispeva lahko vsakdo, prizadeva si za sodelovanje
  • s kontrolo objav se ukvarjajo zavzeti posamezniki
  • ljudje radi posegajo po informacijah, wikipedija pa je nekakšen muzej znanja

Wikiji in šola[uredi]

  • wiki spletišča so močno pedagoško orodje
  • uporabnost wikijev v šolah na začetku ni bila očitna, nato so se začeli projektov lotevati na fakultetah
  • kdo pa bo pisal gesla na teme književnosti, če jih ne bodo študentje, ki so se odločili za takšno študijsko smer

Avtor[uredi]

  • zborniki o velikih ustvarjalcih, postavljanje spomenikov, slavljenje avtorskih jubilejev
  • v 60. letih 20. stoletja je bila veda usmerjena k avtorju, naslednja generacija je pozornost z avtorja preusmerila k besedilu, v 80. letih pa h bralcu in njegovim kulturnim navadam,potrebam

Motivacija za pisanje[uredi]

  • avtorski napuh vodi h temu, da v kolegovih člankih pregledamo, če so upoštevali naše delo, nas pravilno citirali; pri odkriti napaki nastopi sklep ignoriranja
  • leposlovje nastaja zaradi neučakanosti avtorja, ki hoče o nečem poročati, vendar pa je tu poudarek na načinu, kako je nekaj sporočeno in ne toliko o vsebini
  • pisanje, ki se ne ozira na bralca (na njegovo dojemanje, želje), je neprofesionalno, nepotrebno, žaljivo do bralca, saj marsikateri potem meni, da literarnega dela zaradi svojega nezadostnega znanja ne razume; cilj vsakršnega pisanja pa naj bi bil, da sporočilo doseže svoj cilj
  • bralčevo veselje- svoje razlage, to veselje pogosto prvo pri literarnem branju
  • kreativni posamezniki skrbijo za nova dela
  • pismenost na štirih področjih (s teorijo funkcijskih zvrsti jezika): za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno (učbeniki) in znanstveno(objave v revijah, zbornikih, knjigah, spletiščih) ter publicistično, novinarsko (objave v dnevnem časopisju, blogih)

Izbira jezika[uredi]

  • za globalno javnost angleščina, za domačo publiko slovenščina
  • širjenje vednosti o slovenističnih rečeh preko meja jezika, vključitev v mednarodno izmenjavo znanja
  • povzetki v tujih jezikih so del domače literarnovedne publikacije
  • težko vzbudimo mednarodno zanimanje, kar se tiče zadev slovenskega jezika
  • prav bi prišlo, če bi avtorji/uredniki dodali povzetke v angleščini, saj bi se s tem vključili v razna kazala, ki so bolj obiskana
  • dvojezično objavljanje pa stane, povzroča težave uredništvu

Izbira teme[uredi]

  • živimo v svetu, kjer imamo na voljo veliko število izbir, ki pa še raste (naraščanje piscev, knjižnih izdaj, novi publikacijski kanali)
  • možnost 'ali-ali'
  • narekovanje študentom s strani učiteljev, mentorjev
  • študent, dijak naj bi si izbral temo, ki mu najbolj ustreza, o kateri bo rad pisal, ga bo vsaj malo vznemirjala; če komaj kaj o tem ve, niti nima o čem pisat, ne ve kako in kje začeti
  • odprtost pri neznanih temah

Vaje v pisanju[uredi]

  • pisanja se je treba naučiti, najprej se moramo navaditi na orodje
  • wikivir od leta 2006 skladišče literarne klasike v javni lasti


Usoda avtorstva[uredi]

  • gledano razvojno, gre za enega najstarejših konceptov
  • avtorji imajo svojo zakonodajo, ki se celo razrašča
  • včasih je biti 'avtor/avtorica' nekaj pomenilo - pripadnost ustvarjali eliti, smetani druščine, prinašalo je družbeni ugled in osebno zadovoljstvo
  • visok ugled avtorjev se vidi še danes: lektorji in uredniki ne posegajo v besedila oz. to počno zelo občutljivo
  • veliko samozavestnih avtorjev želi z delom razpolagati tudi po tem, ko so prodali/odstopili materialne pravice


Soavtorstvo[uredi]
  • tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, ampak kot sodelovanje
  • pravila obnašanja soavtorjev so na Wikipediji kar utrjena
  • Wikiknjige odpirajo možnost skupnemu avtorstvu, sodelovanju avtorjem za skupni cilj - z vprašanjem avtorstva (avtorske lastnine) se nočejo ukvarjati
  • pravila avtorskega sodelovanja niso posebej določena - naj bi šlo za soglasno usklajevanje


Objavljanje[uredi]

  • stroški objavljanja so vedno manjši in privošči si jih lahko skoraj vsak, še lažje pa je objavljanje na spletu
  • edina potencialna ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje, pa še to samo za starejše - elektronsko nepismeno družbo
  • postaviti besedili je nekoč pomenilo, da so rokopise pretipkali na stavni stroj; danes pa to pomeni naložiti besedilo na strežnik oz. na kakšno spletno mesto
  • namen objave dokumenta na spletnem mestu je, da ga najde in prebere čim več ljudi


Množični um ali pametna množica[uredi]

  • način organizacije znanja v informacijski družbi
  • pri Wikipediji je to znanje, pri katerem sodelujejo neposvečeni in pogosto anonimni posamezniki
  • Wikipedija - metafora novodobne, nikoli prej videne organizacije vednosti; enciklopedični, globalni zajem človeškega znanja
  • informacij v Wikipediji ne iščemo po abecedi, temveč iskanje prepustimo algoritmom iskalnika; združuje izhodiščni lokalni interes z globalnim
  • brezglava množica brez možnosti samorefleksije ves čas išče avtoriteto, močnega voditelja, da se mu podredi; vodja pa nato artikulira skupne želje, drži množico skupaj
  • centralizirano odločanje se je umaknilo sodelovalni komunikaciji, današnja množica ne potrebuje več avtoritativnih voditeljev
  • množica ima v sodobni socialni teoriji konstruktivno kreativno silo in ni več sinonim surovi in neobvladljivi sili, goli telesnosti, neumnosti, pomanjkanju refleksije in neodgovornosti
  • Wikipedija izrablja znanje množice - s prispevki deluje v korist skupnosti


Avtorske licence[uredi]

  • besedilo definirajo ali opisujejo stroke različno - za jezikoslovje je oblika jezikovne komunikacije, za literarno vedo nekaj berljivega, iz pravnega zornega kota pa je tekst intelektualna lastnina, okrog katere se je oblikovala specifična zakonodaja, poznana pod imenom copyright oz. avtorske pravice
  • zakonodaja je izhajala iz izkušnje z natisnjenimi besedili in njihovim prometom; v informacijski družbi vedno težje uporabna
  • težave povzroča v glasbi, filmu, arhitekturi ...


Creative commons[uredi]

  • je avtorska licenca, ki za razliko od kulture dovoljevanja, v kateri temelji copyright, izhaja iz svobodne kulture
  • pojem je uveljavil Lawrence Lessig - ta ni toliko na preži proti morebitnim zlorabam, kot je namenjena lajšanju dostopa do intelektualnih proizvodov. *copyright bralcu dovoljuje samo določeno rabo, vse druge rabe pa mu prepoveduje in mu grozi s sankcijami, če ne bo ubogal, creative commons pa mu tekste najprej ponuja in šele potem dodaja, pod kakšnimi pogoji
  • cc licence (so spremenljive): priznanje avtorstva (BY), deljenje pod istimi pogoji (SA), nekomercialno (NC), brez predelav (ND)


Copyright[uredi]

  • pri nas Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
  • ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v katerem koli mediju: literarna (sem spadajo tudi računalniški programi), glasbena, dramska, filmska, arhitekturna ...
  • ščiti jih pred zlorabo, ki jo definira kot nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljeno javno izvedbo ali predelavo dela in objavo takega izvedenega dela
  • izhaja iz trojih neustreznih konceptov: 1. da pri intelektualnih proizvodih preveč poudarja njihovega tvorca (avtorstvo), 2. da je zrasla iz izkušnje s tiskanimi objavami in se drugim medijem slabše prilega, najslabše pa internetu, da skratka ni kompatibilna z informacijsko družbo, in 3. da intelektualne proizvode obravnava v prvi vrsti kot lastnino, namesto da bi jih videla kot javno dobrino
  • lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler le-teh ne proda ali odstopi; če delo ustvari nekdo v okviru svojih službenih obveznosti, lastništvo pripada inštitucij
  • delo razmnožujemo s tiskanjem, fotokopiranjem, prepisovanjem, citiranjem, digitaliziranjem, nalaganjem s strežnika na svoj računalnik
  • razpečavanje ali distribucija je, kadar delo damo na razpolago v razredu, na spletni strani, ko posodimo komu knjigo. Vse to je dovoljeno početi, tudi če nismo lastniki avtorskih pravic, dokler gre za korektno oz. pošteno uporabo (fair use)
  • ločiti je treba prodajo dela od prodaje avtorskih pravic - če avtor poleg dela proda tudi avtorske pravice, ne odloča več o njegovem razmnoževanju
  • založbe želijo praviloma z delom odkupiti tudi avtorske pravice (pravico do razmnoževanja, razpečavanja, izdelave izvedenih del, razstavljanja in javne izvedbe dela) in avtor, ki je zainteresiran za ohranitev pravic, mora v pogodbo sam dodati člen, da avtorske pravice zadrži pri sebi; njegov honorar zna biti tedaj seveda nižji
  • še manj svobode razpolaganja z delom kot založba, ki je delo kupila od avtorja, ima bralec (kupec knjige) - nakup knjige ne pomeni, da kupec svoj izvod zdaj lahko poljubno razmnožuje ali celo razširja naokrog, kaj šele da bi delo uporabil pri izdelavi svoje knjige, tako da bi iz nje vzel kakšen kos in ga predelal po svojih željah in potrebah (to lahko počne le, če mu avtor kaj takega izrecno dovoli, bodisi zastonj bodisi proti plačilu)
  • kopiranje tujega dela za kritiko, komentar, poročilo, poučevanje (v razredu je dovoljeno celo več kopij) in raziskovanje je samoumevno, vendar samo dokler se s tem ne služi denar
  • v fakultetnih seminarjih na Wikiverzi lahko pod kompetentnim mentorskim vodstvom in ob pomoči verziranih leposlovnih prevajalcev nastanejo dovolj kvalitetni prosto uporabni teksti skupinskega avtorstva, ki zlahka nadomestijo problematična izvirna ali prevodna avtorska dela
  • med ljudmi se napačno domneva, da je prosto uporabno vse, kar se najde na spletu - prosto uporabne so nasprotno samo tiste redke vsebine, ki jih je avtor opremil z ustrezno licenco, zato kopiranje za javno uporabo ali za prodajo brez avtorjevega pristanka povečini ni dovoljeno.

Bralec[uredi]

Prosti dostop[uredi]

  • če so bila doslej pomembna teoretična vprašanja ustreznosti bralskega dojemanja, dekodiranja sporočila in bralske kompetence, je zdaj v ospredju njegovo zelo praktično pričakovanje, pravzaprav že kar zahteva po prosti dostopnosti informacij z vseh mogočih področij.
  • k prosti dostopnosti šolskega znanja spadajo zastonj učbeniki, ki so prvi indikator tovrstne ozaveščenosti države in resnosti njenih namer, da izboljšajo življenje svojih državljanov
  • knjige, ki so bile do nastopa interneta glavni vir znanja, so bile zunaj šole redko »prosto dostopne«, torej zastonj
  • zunaj šole je prosta dostopnost znanja manj samoumevna
  • Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti
  • država s svojimi inštitucijami in zakonodajo na marsikaterem področju prej ovira dostop do znanja, kot ga omogoča
  • prosta ali odprta dostopnost (OA open access) je geslo današnjega časa in od 90. let 20. stoletja dalje pojem, ki se nanaša na diseminacijo znanstvenih informacij. Zadeva vse oblike informacije: revijalna, knjižna, zborniška, spletna besedila, podatkovne zbirke in večpredstavno gradivo. Razlikovati je treba med prostim dostopom in prosto vsebino (free content). Vsebino (informacije, besedila), ki je označena kot prosta, lahko poljubno spreminjamo, medtem ko zgolj prosti dostop[62] poseganja v vsebino ne predvideva in ne dovoljuje
  • prosti dostop pomeni v praksi časovno in krajevno neomejeno in brezpogojno spletno dostopnost, kar pomeni, da do informacije lahko pristopi kdor koli kjer koli in kadar koli

Založbe[uredi]

  • vse, kar napišemo v spletno enciklopedijo, takoj postane javna last
  • problem citiranja
  • založbe in knjigarne knjige ne znajo in ne morejo obravnavati drugače kot tržnega blaga, zato se v njihovem okviru ni mogoče nadejati alternativnih in civilizacijsko perspektivnejših rešitev
  • avtorji, združeni v pisateljske cehe, se v pravnih dilemah, ki jih prinaša čas, radi postavijo na stran založb in kratkovidno branijo njihove komercialne cilje
  • avtorji upajo, da jim bodo založbe pomagale pri številu bralcev

Repozitoriji[uredi]

  • najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja dobimo preko številk o citiranosti
  • repozitoriji imajo funkcijo štetja ogledov objav že vgrajeno:
  • prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu (upoštevanosti, citiranosti) objav, bolj živi izmenjavi znanstvenih spoznanj in njihovi nadaljnji produkciji, zato ni nobenega dvoma o njeni koristnosti
  • glavni namen repozitorijev je za zdaj arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov
  • pri besedilih, ki jih je avtor dal v tisk, mora prej v avtorsko pogodbo z založnikom vpisati člen, ki mu vzporedno spletno objavo dovoljuje
  • odprtega značaja je spletni forum SlovLit (1999-), ki z blizu 800 informacijami letno in enim sporočilom dnevno kontinuirano skrbi za strokovno komunikacijo v 1650-članski slovenski literarnovedni in jezikoslovni skupnosti

Varovanje zasebnosti[uredi]

  • slovenska avtorska zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podatkov
  • varuhi človekove zasebnosti so v shizofrenem položaju. Po eni strani bi radi vse ugodnosti, ki jih prinašajo nakopičeni osebni podatki (hitro odkrivanje in zdravljenje bolezni, pomoč pri iskanju in nakupu predmetov in informacij, pomoč pri orientaciji v svetu in izogibanje nezgodam), po drugi strani pa se nadzora nad seboj, brez katerega se zbirka osebnih podatkov ne more oblikovati, otepajo, češ da nadzorovanost pomeni izgubo osebne svobode in da lahko prehitro pride do njihove zlorabe

Kredibilnost[uredi]

  • danes neprimerno manj ovir kot v preteklosti, tako za tiskane kot spletne objave
  • avtorju smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka
  • če je nekdo mojster na svojem področju, ga to nikakor še ne kvalificira za zaupanja vredne izjave na drugem področju

Aktivizem[uredi]

  • raziskovanje redkega jezika je zares smiselno le, kadar se hkrati zavzame za kulturno preživetje skupnosti njegovih govorcev
  • k spremembi v dojemanju znanosti je pripeljalo prepričanje, da objektivno znanstveno spoznanje človeških zadev ni mogoče, saj ga vedno znova zmoti raziskovalčev interes in je zato v končni fazi manipulativno
  • na literarnovednem terenu alternativnih razprav ni bilo težko identificirati: literarna besedila so uporabile samo za zgled in pisci niso bili v prvi vrsti literarni zgodovinarji, ampak filozofi, sociologi, psihoanalitiki itd.
  • civilni aktivizem kot alternativa regularnim olesenelim in neprožnim političnim in upravnim inštitucijam je prav simpatičen; za človeka v znanosti, ki mu gre v prvi vrsti za objektivno spoznanje, je aktivizem neuporaben, ker egoistično sledi samo svojemu parcialnemu interesu in je gluh in slep za pomisleke in nasprotne argumente
  • aktivizem se baha s kritično refleksijo, ki da jo vnaša v akademsko rutino

Avtorstvo[uredi]

  • inštitucije ne zaposlijo kar vsakega, ampak samo tiste, ki so se s svojim delom, kooperativnostjo, lojalnostjo in podobnimi krepostmi že izkazali
  • na področju strokovnega objavljanja do solističnih publicističnih akcij ne prihaja pogosto, so pa običajnejše za leposlovno produkcijo
  • upravičeno smo kot bralci sumničavi, kadar za objavo ne stoji nobena inštitucija, ni pa to avtomatsko znak slabe kvalitete objavljenih informacij
  • letnica objave usmerja bralčevo branje
  • meja med strokovno ekspertizo in laičnim navdušenjem se včasih zabriše in ponaredkov ni prav lahko odkriti
  • do stvari, ki so objavljene v rumenem tisku, moramo biti izredno kritični

Strokovno recenziranje[uredi]

  • je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih
  • recenziranje naj bi preprečevalo objavljanje nepreverjenih in nedomišljenih razprav
  • nevtralno in pravično presojo skušajo zagotoviti z anonimizacijo postopka. Neodvisni ocenjevalci naj bi jamčili, da pri presojah ne bi prihajalo do nepotizma, tj. preferiranja prijav prijateljev in sorodnikov
  • anonimizacija recenziranih prispevkov obvaruje recenzente pred jezo užaljenih avtorjev, ki so prepričani v svoj prav in v nekompetenco ali zlonamernost ocenjevalcev
  • revije so dolžne svojo recenzijsko politiko in postopek objaviti na svojih spletnih straneh - tam razložijo tudi merila za presojo: stopnjo inovativnosti gradiva, metode ali spoznanj, pomembnost teme, metodološko neoporečnost, mednarodno primerljivost ...
  • recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem

Pravopis[uredi]

  • pisec se ne zna dobro izražati oz. se že na prvi pogled vidi, da ne pozna pravopisa - dvom v kredibilnost
Ločila[uredi]
  • razlika med pomišljajem in vezajem
  • mnogim piscem se zdi fino, če znajo uporabiti zaimek le-ta za razliko od zaimka tale
  • spodnji in zgornji narekovaji
  • še bolj pismen (in s tem verodostojen) se izkaže tisti, ki ve, da se pri enojnih narekovajih varianta zgoraj/zgoraj uporablja samo za označevanje pomenov besed (default - slov. 'privzeto')
  • tripičje ali tropičje se razume kot alternativa vezniku itd., vendar marsikdo rabo tropičij v strokovnem besedilu dojema kot znak okužbe z leposlovnim izrazom, zato je treba tropičje v strokovnih tekstih uporabljati previdno - pred tropičjem ni vejice in je nestično ločilo
  • vprašajev in klicajev naj bo v strokovnem besedilu manj kot v vsakdanjem sporočanju, publicistiki ali umetnostnih besedilih
  • pri piki ni velikih dilem
  • pravopis se spreminja, zato po njegovi rabi lahko sklepamo na starost pisca
Velike začetnice[uredi]
  • celice znotraj tabele bodo praviloma z malo začetnico, razen ko gre za cele stavke ali imena
  • v alinejah pri navpičnem naštevalnem seznamu uporabimo veliko začetnico le takrat, kadar alineje prinašajo daljše in stavčno oblikovano besedil - vendar morajo biti potem take vse alineje
  • nasprotnem primeru, kadar je stavčne narave samo posamezna alineja, se iz zadrege rešujemo z uporabo podpičij med povedmi namesto pike

Digitalna pismenost[uredi]

  • moramo natančno upoštevati tehnične parametre, kot jih diktirajo uredniki
  • danes mora znati besedilo do konca pripraviti avtor sam; to pomeni, da brez računalnika ne bo šlo
Formati besedil[uredi]
  • končnice dokumentov (txt pomeni golo besedilo; doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo; htm ali html je spletno besedilo; pdf je natisljivo besedilo; besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic)
  • ozaveščeni uredniki naročajo avtorjem, naj tekste oddajajo v formatu rtf ali odt, ki je nekomercialna različica formata doc ali docx
  • avtorji, ki se bojijo, da jim bo kdo besedilo v Wordu spremenil in zlorabil, se radi odločajo za format pdf, ki je namenjen oddaji v tiskarno
  • neodpustljiv, vendar neizmerno priljubljen digitalni analfabetizem je razpošiljanje besedil (recimo na oglasnem plakatu) v slikovnem formatu
Besedilo v wikijih[uredi]
  • pišemo neposredno v okno, ki se odpre s pritiskom na zavihek Uredi, lahko pa tekst sestavljamo v urejevalniku, ki smo ga navajeni, in ga na koncu prenesemo na wikistran
Sporočanje popravkov in komentarjev[uredi]
  • besedilo, ki ga želimo komentirati, označimo z miško, potem pa z desno miškino tipko ali preko menija (Pregled > Nov komentar) odpremo okence za vnos pripomb.
  • naloga lektorja, urednika ali mentorja je, da svoje posege v besedilo jasno označijo, tako da so sledljivi, pisec pa se je dolžan nanje odzvati tako, da je takoj vidno, katere popravke je upošteval in katere ne

Navajanje[uredi]

Čemu sploh citiramo[uredi]
  • kakor je dejal že, kakor trdi, kot je zapisal
  • s prizivanjem tvorec besedila oblikuje krog zaupnikov, ki ga sestavljajo on sam, ugledne osebnosti, na katere se sklicuje, in bralec ali poslušalec, ki mu taka družba imponira
  • sklicevanje na druge pisce je na daleč prepoznavno zunanje znamenje strokovnega pisanja
  • v strokovnih spisih so sklici grafično poudarjeni z narekovaji ali so celo v samostojnem odstavku in pospremljeni z identifikacijo vira v oklepaju za citiranim besedilom oziroma v opombi na dnu strani
  • objava del 70 let po avtorjevi smrti
Prepisovanje[uredi]
  • o plagiatu govorimo takrat, kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave - moralno zavrženo početje, nima pa vedno pravnih posledic
  • zahteva po izvirnosti ne velja samo v literarni vedi, temveč bremeni (včasih po nepotrebnem) tudi odnose na literarni sceni.
Citatni indeksi[uredi]
  • citiranost je pomemben mehanizem za oblikovanje hierarhije v stroki
  • Citation index je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše (pogosteje citirane) objave od manj pomembnih
  • zastonj na internetu citatna zbirka Google Učenjak
  • odpor do merjenja je odpor do znanstvenega pristopa nasploh
  • zaradi necitiranosti je izpadla Slavistična revija s seznama domačih revij in s tem izgubila na ugledu
Faktor vplivaa[uredi]
  • številka, ki kaže stopnjo uglednosti, vplivnosti znanstvene revije
  • višji ko je revijin faktor vpliva, več je vredna objava v taki reviji in višje se vrednoti znanstveni ugled avtorjev, ki tam objavljajo
Slovenske znanstvene revije[uredi]
  • Primerjalna književnost
  • Slavistična revija
  • Dve domovini
  • Jezik in slovstvo
  • Razprave SAZU
  • Studia mythologica Slavica
  • Knjižnica
  • Phainomena
  • Acta Neophilologica
  • Traditiones
  • Slavia Centralis (Maribor)
  • Verba Hispanica
Citatni slogi[uredi]
  • v grobem se humanistični pisci in uredniki odločajo med čikaškim in MLA-jevim oz. iščejo poti vmes - čikaški je prepoznaven po tem, da letnico porine takoj za avtorjevo ime, MLA-jev pa po naslovih del v kratkih sklicih
  • največja težava vseh pa je inertnost, tj. tendenca, da vztrajajo pri sprejetih pravilih, tudi če so se razmere na referenčnem trgu medtem tako spremenile, da jim pravila ne ustrezajo več najbolje
  • ker Slovence bremeni pogosto upravičeno nezaupanje v lastno zmožnost trezne presoje, se radi sklicujejo na pravila obnašanja, ki naj bi imela mednarodno veljavo
Tehnika citiranja[uredi]
  • dobesedni navedek tujega besedila pisec loči od lastnega z narekovaji ali ga postavi v samostojen, grafično drugačen odstavek
  • vir citata je lahko v celoti naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila ali pa je na koncu citiranega besedila samo kazalka na bibliografske podatke vira oz. na tekst, iz katerega smo citirali
Opombe[uredi]
  • Tradicionalna opomba (Bjelčevič postavlja, da »[v]erz ni sinonimen s poezijo, pesmijo ali liriko, proza pa ne s pripovedništvom, zgodbo, prozaičnostjo«. Aleksander Bjelčevič, Verz in proza, vmes pa nič, JiS 50/1 (2014), 1–5)
  • Opomba s kratkim sklicem (Bjelčevič postavlja, da »[v]erz ni sinonimen s poezijo, pesmijo ali liriko, proza pa ne s pripovedništvom, zgodbo, prozaičnostjo«)
  • Kratki sklic namesto opombe (Bjelčevič postavlja, da »[v]erz ni sinonimen s poezijo, pesmijo ali liriko, proza pa ne s pripovedništvom, zgodbo, prozaičnostjo« (Bjelčevič 2014: 5)
Kratki sklici[uredi]
  • npr. Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15)
Označevanje navedkov[uredi]
  • narekovaji
  • odstavek in drugačen črkovni rez
  • izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje
  • navedka ne začenjamo in končujemo s tremi pikami
Od kod vse citiramo[uredi]
  • iz vseh mogočih virov: iz knjige, iz poglavja v knjigi, z zavihka knjižnega ovitka, iz razprave v zborniku, iz članka v reviji, iz članka v časniku, iz gesla v enciklopediji, s spletne strani, iz bloga, iz videa na spletu, z lokacije na Geopediji, iz arhiva, iz TV-oddaje, iz zasebne korespondence, iz javne ali zasebne diskusije ...
  • vedno pogosteje imamo opraviti z viri v različnih vzporednih formatih – v tiskani in v digitalni obliki – in v različnih verzijah, tj. v različnih ponatisih oz. različnih digitalizacijah. Navada je navesti tiskani in digitalni vir, najprej tiskanega, čeprav ga morda niti nismo imeli v rokah, ker je bibliografski popis natisa pač najbolj utrjen in ker se nam zdi, da je natisnjeni tekst trajnejši
Viri in literatura[uredi]
  • nesmiselno je ločeno navajanje virov
  • viri v tej kombinaciji pomenijo gradivo, ki je predmet raziskave, literatura pa teoretične ali metodološke pripomočke (orodja) za raziskavo





Slovarček[uredi]

nostalgično

marginalizirati

hermetično

vandalizem

eminenten


Toporišičeva obdobja - simpozij[uredi]

Kdaj? V petek 11.11.2016 Kje? Ljubljana, stavba Univerze v Ljubljani, dvorana rektorjev 9.00-9.40 Obiskala sem predavanja, katerih je bila tematika 'glagolski vid'. Prvo je predavala ga. Plotnikova, in sicer v njenem materinem jeziku - ruščini, zato sem predavanja razumela zelo malo, ampak sem zaradi njene intonacije z navdušenjem spremljala njen govor. Kot druga je nastopila ga. Dergac, ta pa je predavala v slovenščini. Predavanje je bilo zelo razumljivo, kakor tudi od g. Krvine, saj je bilo spremljanje lahkotno in zelo redko se je našla kakšna beseda, ki je ne bi razumela. Zadnji predavatelj je uporabljal poudarke in nam s tem sporočil pomembnost določenih delov predavanj. Mislim, da so imeli predavatelji po njihovem mnenju (sklepam) premalo časa, saj je bilo videti kot, da nam želijo povedati še kaj o tej temi. Upam, da bom imela še kdaj možnost za obisk podobnega dogodka, saj sem se naučila nekaj novega in upam, da se bom utegnila udeležiti čimveč takšnih predavanj.

Slovlit[uredi]

Slavina, Slavenski (=Slavinski) zbornik in slavisti, 3. januar 2006 ([1]) Avtor razprave Martin Krpan - slavinski faran, prof. Faturja, se je za to priložnost vrnil k že ustaljeni knjižni normi glede pridevnika slavinski in je zavrgel za knjižni jezik neprimerno narečno obliko slavenski, ki jo je sicer zagovarjal pri nastajanju Slavenskega zbornika in nato tudi v že omenjenem ugovoru v Primorskih novicah z dne 31.08.2005.

Izbrano delo za tipkanje[uredi]

Griša Koritnik (Helen Helenov, 1904 ([2]) Ivo Česnik (Ivan Č. Levov), 1904 ([3])

Izbrano delo za seminar[uredi]

Joži Munih Petrič: Bremena in radosti časov, 1979