Uporabik:BrinaBobnar

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

O Slavistični reviji[uredi]

Ko sem v roke prvič dobila pusto rdečo Slavistično revijo sem se začudila, ker me prav nič ni pritegnila, a ko sem prišla domov in sem začela brati, moram reči, da me je pozitivno presenetila. Ugotovila sem, da je to slovenski znanstveni časopis s povdarkom na raziskovanju slovenskega knjižnega jezika in književnosti. Moram priznati, da celotne revije nisem še uspela podrobno prebrati. Največ časa pa sem posvetila besedilu Andreje Žele: Ekspresivne oz. čustvenostne oznake v slovarstvu, v katerem sem izvedela veliko zanimivih informacij, za katere prej nisem vedela. Revija mi bo še velikokrat prišla prav pri raziskovanju in učenju slovenščine ter bo v nadalnje zapolnjevala mojo šolsko polico s knjigami.--BrinaBobnar (pogovor) 16:53, 21. oktober 2014 (CEST)

Literarnovedni dogodek tega tedna[uredi]

Da bi izvedela kakšno novico iz literarnovednega področja, sem poslušala radio. Na žalost nisem zasledila nič na to temo, zato sem začela brskati po internetu. Po daljšem brskanju po internetu sem na spletni strani Napovednik zasledila, da sta danes potekala dva literarna večera. In sicer svečana podelitev priznanj in nagrad v Kulturnem domu v Preddvoru ter literarni diskuz o drogah v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani. Čeprav bi se z veseljem udeležila katerega od dogodkov, mi čas tega ni dopuščal.--BrinaBobnar (pogovor) 18:59, 27. oktober 2014 (CET)

Literarnovedni dogodek tega tedna 2[uredi]

Med brskanjem po literarnovednih straneh sem zasledila, da se na današnji dan, 3. novembra obeležuje smrt znanaega slovenskega pesnika, misleca in politika Edvarda Kocbeka. Ta obletnica se mi je zdela zelo pomembna za nas, sloveniste. Zato sem jo delila na strani wikiverze.

Vir

3. november: Slovo Edvarda Kocbeka. RTV Slovenija, Moja generacija, 3. november 2014

BrinaBobnar (pogovor)

Termin iz Nove pisarije[uredi]

Z branjem nove pisarije, sem ugotovila namen profesorja Hladnika oz pomen Wikijev za nas. In sicer, spodbuja nas za dejavno, aktivno prebiranje zanimivih besedil itd. Kljub temu spodbuja ljudi, da izvejo kaj več. Kar pa je najpomembneje, pa je to da z Wikiji postanemo strokovno pismeni. V podpoglavju Wikiji in šola se je moje branje ustavilo pri pridevniku "benigen", kajti nisem vedela kaj pomeni. Pogledati sem šla v Slovar tujk in izvedela da termin benigen izhaja iz latinščine in pomeni nenevaren, neškodljiv oz dobročuten. --89.212.24.52 15:34, 12. november 2014 (CET)

33. Simpozij Obdobja[uredi]

Letos, med 13. in 15. novembrom je potekal že 33.simpozij Obdobja. Odvijal se je v stavbi Univerze v Ljubljani.

Vsebina 33. Simpozija Obdobja[uredi]

  • Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnost (literatura)
  • Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (literatura)
  • Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (etnologija, literatura)
  • Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literatura)
  • Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literatura)
  • Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (literatura)
  • Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (literatura)
  • Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literatura)
  • Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (etnologija, literatura)
  • Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (literatura)
  • Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (literatura)
  • Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (literatura)
  • Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (literatura)
  • Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (literatura)
  • Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP (jezik)
  • Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta (literatura)
  • Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (literatura)
  • Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic (literatura, pedagogika)
  • Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (literatura)
  • Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (literatura)
  • Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (literatura)
  • Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (literatura)
  • Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (literatura)
  • Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (literatura)
  • Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (literatura)
  • Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (literatura)
  • Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (šolstvo, literatura)
  • Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (literatura)
  • Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (literatura, pedagogika)
  • Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (literatura)
  • Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano (šolstvo, jezik)
  • Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (literatura)
  • Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (literatura)
  • Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literatura)
  • Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (literatura)
  • Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (literatura)
  • Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (literatura)
  • Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) (literatura)
  • Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literatura)
  • Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (literatura)
  • Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (literatura)
  • Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (literatura)
  • Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marije Boršnik (literatura)
  • Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literatura)
  • Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (literatura)
  • Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti (literatura)
  • Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (literatura)
  • Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (literatura)
  • Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (literatura)
  • Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literatura)
  • Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (literatura)
  • Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (etnologija, literatura)
  • Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (literatura)
  • Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (literatura)
  • Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (literatura)
  • Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (literatura)
  • Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (literatura)
  • Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije (literatura)
  • Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literatura)
  • Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in Františka Ladislava Čelakovskýga (literatura)
  • Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (literatura)
  • Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (literatura)
  • Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (literatura)
  • Janez Vrečko: Novo branje konsov (literatura)
  • Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora(Ivo Prijatelj: Totenbirt) (gledališče, literatura)
  • Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) (gledališče, literatura)
  • Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (literatura)
  • Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (jezik)
  • Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (literatura, šolstvo)
  • Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (fizika, literatira)

Dogodki SlovLit na moj rojstni dan[uredi]

Na slovenističnem portalu SlovLit sem na moj rojstni datum 24.10, našla zadno objavo v letu 2012. Takrat so bile zabeležene 2 objavi! Torej 24. oktobra. 2012 je Silvo Torkar poročal o neprimerni obliki besede Čečen v SP 2001. Prevzeta je iz ruščine. Drugo sporočilo na ta dan je zabeleženo sporočilo Matjaža Zaplotnika, ki vabi na podelitev štipendij Škrabčeve ustanove in na pogovor z akad. Tomažem Šalamunom.