Upo rabnik: Neža Avbelj

O meni

Študentka slovenistike in anglistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Domače naloge

Prva naloga: Tipkanje

Milan Pugelj: Malomesten dogodek

Druga naloga: Slavistična revija - literarnovedni članek

Slavistična revija je arhiv številnih člankov, ki v večini spadajo na področje slavističnega jezikoslovja.

Povzetek članka Kriminalkina uganka

Članek je napisala Alojzija Zupan Sosič, v Slavistični reviji pa je bil izdan leta 2001. Govori o slovenskih kriminalkah iz časa zadnjega desetletja prejšnjega stoletja. Razlikuje klasično in sodobno obliko te literarne vrste. Ključni element kriminalk oziroma razkrinkovalnih pripovedi je suspenz. To je tehnika opisovanja dogajanja, ki v bralcu vzburja napetost in vznemirjenost kot način, da ga spodbuja k nadaljnemu branju zgodbe. Pri osebah v kriminalkah ni poudarka na karakternih značilnostih, pač pa na njihovem problemu, ki ga skozi pripoved skušajo razrešiti. Delo je tako lažje brati kot kot druge zvrsti (fantastiko, eksistencialistične romane itd.), ker je od začetka znan cilj.

Klasična kriminalka

Med klasično kriminalko in detektivko obstaja razlika, čeprav ni na prvi pogled očitna. V sodobni kriminalki lahko opazimo sledi različnih žanrov (vohunski roman, psihološki in pustolovski roman itd.), načeloma pa naj bi prvotno izhajala iz detektivke.

"Agatha Christie je v zlati dobi kriminalke začela proces kanonizacije »ženskih« kriminalk prav s poosebitvijo ženskega načela v osrednjem detektivu Herculu Poirotu. Že njegovo ime kaže na poseben satiričen status (skrajšano Hercules in klovn), ki uvede nove značajske lastnosti: narcisoidnost, emocionalnost, občasno iracionalnost, ekscentričnost, donkihotstvo, nacionalno drugačnost (Belgijec), zanimanje za gospodinjstvo." (Zupan Sosič 2001, 44 - 45)

Sodobna slovenska kriminalka

Dela (film in knjigi), pomembna za nastanek sodobne slovenske kriminalke:

• Nekdo drug (Branko Gradišnik, 1990),
• Cimre (Maja Novak, 1995) in
• Vrata skozi (Goran Gluvić, 1997).

Avtorica članka povzame dogajanje naštetih del in jih primerja še z nekaterimi drugimi.

Nove besede

• gnoseologija

Viri:

• Alojzija Zupan Sosič. Kriminalkina uganka. Slavistična revija 49/1-2. 41-53.

Tretja naloga: Jezik in slovstvo

Jezik in slovstvo je revija, v kateri so zapisane razprave o slovenščini, književnosti in druge literarnovedne zapise. Od leta 1955 izhaja v fizični obliki, številke od leta 2003 naprej pa lahko najdemo tudi v arhivu na spletu.

Za nalogo sem si izbrala članek Škofjeloški pasijon – med vero in dvomom iz leta 2003, ker ga je napisala moja soimenjakinja Neža Zajc. Govori o Škofjeloškem pasijonu. To je dramsko delo, ki velja za najstarejšega v slovenščini. Pomembno je za razvoj našega jezika, saj so v njem jezikovne značilnosti dolenjskega narečja kakor tudi sledi gorenjskega dialekta.

V članku izvemo številne podatke o 18. stoletju in o okoliščinah, v kakršnih je nastalo delo. Obdobje, v katerem je bil napisan Škofjeloški pasijon, je barok. To je slog, ki poudarja čustva. Delo se od protestanskih besedil razlikuje:

"Baročno besedilo je za razliko od protestantskega moralo vzbuditi čustveni vzgib, zaradi česar je oblika prevladala nad vsebino (tema podrejena izvedbi). Z renesančnim (protestantskim) besedilom je primerljiva namera vplivati na naslovnika: protestantska pridiga je hotela predvsem poučevati o krščanskih resnicah, medtem ko baročna želi prepričevati sprejemnike, da bi se v življenju tudi ravnali po teh resnicah." (Zajc 2003, 27)

V nadaljevanju avtorica bolj podrobno opiše vero v delu in na podlagi primerov iz besedila ugotavlja, zakaj je bilo sploh napisano in kaj je njegovo sporočilo.

Viri:

• Neža Zajc. Škofjeloški pasijon – med vero in dvomom. Jezik in slovstvo 48/5. 25-37.

Četrta naloga: Ciproš

“Ko ciproš zacveti” je začetek pesmi Ciproš Janka Glazerja.

Avtor: Janko Glazer (Glaser)

V biografskem leksikonu sem našla podatke o Glazerjevem življenju. Rodil se je leta 1893. Od nekdaj mu je bila všeč poezija. Ko je bil star 16 let je bila v Ljubljanskem zvonu objavljena njegova prva pesem. Svojo prvo pesniško zbirko je objavil leta 1919. Pisal je prispevke za časopise in leksikone, poleg tega pa se je ukvarjal z uredništvom poezije znanih slovenskoh pesnikov (npr. Župančiča in Prešerna). Izdal je več pesniških zbirk:

• Pohorske poti (1919),
• Čas-kovač (1929),
• Ob jesenskem ekvinokciju (1946) in
• Pesmi in napisi (1953).

Leta 1968 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Umrl je leta 1975.

Ciproš

Ciproš je izpovedna pesem, v kateri Glazer govori o izgubi in bolečini, ki jo čuti zaradi smrti svojega sina, ki je umrl v vojni leta 1945.

"...to izgubo primerja z brazgotino, ki se sicer zaceli, a vedno znova se iz nje pocedi kri - kakor se pohorske trate vsako leto znova pokrijejo z rdečkastim cvetjem ciproša." (Čuk 1993, 44)

Viri:

• Daša Zobec. GLAZER (GLASER), Janko. Štajerci.si 18. januarja 2019.
• Nina Lončar. Glazer, Janko. Univerza v Mariboru 2019.
• Silvester Čuk. Janko Glazer. Ognjišče 1993/4. 44.

Peta naloga: Slovlit

Sporočila v torek, 19. junija 2001

Ker 20. junija 2001 ni bilo objavljenih nobenih, sem si zbrala sporočila na dan pred mojim rojstnim dnem. Prvo je internetna povezava za razpis štipendij. V drugem je objavljeno besedilo pesmi Ko boš prišla na bled in tri druge povezave, ki pa žal ne delujejo več. Tretje sporočilo je moje najljubše. V njem Špela - predvidevam, da nekdanja študentka slovenistike -, pohvali profesorja Hladnika in njegov način predavanja, poleg tega pa našteje nekaj predlogov za izboljšanje predmeta NSK 2 (Novejša slovenska književnost II?). Prvo in tretje bi dala v kategorijo univerzitetnega izobraževanja, drugo pa v književnost.

Viri:

• Miran Hladnik. [SlovLit] Ko bom prišla na Bled. Miran Hladnik 19. junija 2001.

Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu

Pismenost

• biti pismen
• uvedba obveznega šolanja v 18. stoletju
• "Pismenost po tradiciji razumemo kot dvojno sposobnost, to je sposobnost sprejemanja (in razumevanja) zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja." (Hladnik, Miran. Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu. Znanstvena založba Filozofske fakultete UL, 2016.)
• obvladovanje sporazumevalnih kodov
• glasbena pismenost, kartografska pismenost, računalniška pismenost...
• tipkanje pisnih sporočil
• uporaba mobijev in računalnikov - splošna pismenost
• širjenje kroga pismenosti

Slovarček

G

• gnoseologija