Ukleta graščina

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search
Ukleta graščina  
Avtor Boris Jukič
Država Slovenija
Jezik slovenščina
Založnik Mladinska knjiga
Datum izida 1980
Subjekt slovenska književnost
Žanr roman
Vrsta medija tisk
Št. strani 193
Klasifikacija
COBISS ID 17237248
UDK 821.163.6-311.2

Ukleta graščina (1980) je prozni prvenec slovenskega avtorja Borisa Jukiča.

Zgodba[uredi]

Zgodba govori o Borysu Baahu, študentu psihologije, ki del svoje življenjske poti preživi v graščini v nekem kraju. Graščina služi kot dom za upokojence in ljudi s posebnimi potrebami. Kot del poletnega dela, se mladi študent v graščino odpravi, da bi opravljal delo voznika. Zgodba se začne zapletati, ko se iz lastnega zanimanja Borys posveti branju kronike.

Kronika postane osrednji del zgodbe. Razdeljena je na tri dele.

Prva življenjska zgodba govori o Kristusu in življenju Kristjanov, ko je vera nastajala. Glavni motiv pripovedovanja je blaznost začetnih častilcev Kristusa in apostolov.

Druga življenjska zgodba opisuje življenje evangelista Boita Onezima. Onezim naj bi večino svojega življenja preživel prav na graščini, kjer se v času prebiranja kronike nahaja protagonist zgodbe. Njegovo življenje je bilo tesno povezano z vero, bil je poslušalec Sv. Pavla. Izvemo, da je bil velik ljubitelj alkohola in da se njegovo življenje konča na graščini.

Tretja zgodba opisuje nenavaden kult, ki naj bi deloval na graščini. Gre za častilce Onezimovega evangelija, pri čemer je rdeča nit čaščenja pobijanje upraviteljev graščine na grozne načine. Osrednji motiv čaščenja je okostje Onezima, ki se nahaja v graščini.

Protagonist se ob bivanju zaplete z nekaterimi karakterji v zgodbi, z njimi spolno občuje na nenavadne načine in izkusi oblike nasilja, ki se pojavijo ob čaščenju evangelija. Odkrije zaroto proti upravitelju graščine in usoda ga pahne v veliko nevarnost. Kasneje iz graščine pobegne.

Ob koncu zgodbe, se po šestintridesetih letih vrne na graščino, obudi spomine in se znova seznani s starimi znanci.

Kritike[uredi]

Prozni prvenec slovenskega pisatelja Borisa Jukiča „Ukleta graščina", ki ga je Mladinska knjiga poslala med bralce v svoji zbirki Pota mladih, najbrž ne bo naletel na množično navdušenje bralnega občinstva. Za kaj takega je Jukičevo besedilo preveč odmaknjeno od običajnega gledanja na prozo in tudi jezikovni artizem , ki se od strani do strani izpričuje kot ena od kvalitet tega uveljavljajočega se avtorja, ne bo nagnil tehtnice na stran večjega zanimanja. (Markelj, M. v Dolenjskem listu, 1981)

Jukičeva Ukleta graščina je svet, ki se odrešuje v goli spolnosti, v ihtavem jemanju ženske in v voljnem podajanju moškemu. Človek se odrešuje sam, vendar v jalovem občevanju, ponavljajočem se vse življenje do smrti. Niti žrtvovanje v imenu erosa, imitacija Kristusovega žrtvovanja za človeštvo. [...] Proza Borisa Jukiča se uspešno izmika realistični, bolje rečeno naturalistični poetiki, prestopa časovno omejenost mimetičnega postopka in se zasnavlja kot širša, filozofsko usidrana metafora življenja. (Drago, B. v Zapisi na robovih, 1986)

Prozni prvenec Borisa Jukiča Ukleta graščina je vsekakor izvirno, pretresljivo, oblikovno bogato in zrelo, pogumno in maratonsko besedilo. (Branko, G. platnica romana Ukleta graščina)

Vsekakor je natančne pozornosti vredna knjiga Borisa Jukiča. Strah je beseda, s katero lahko označimo njegov prozni tekst, pripoved o domovih ostarelih. Avtor je dejal, da so nekateri njegovi prijatelji ogorčeno odložili knjigo, toda če hodiš po teh domovih, je resnica še dosti bolj drastična. (Volčjak 1980)

Viri[uredi]

  • Boris Jukič Ukleta graščina. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1980. (COBISS)
  • Branko Gradišnik Ukleta graščina-platnice. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1980. (COBISS)
  • Drago Bajt Zapisi na robovih. Ljubljana: Obzorja Maribor, 1986. (COBISS)
  • Milan Markelj "Prvenec" članek v Dolenjskem listu, rubrika Obzorja, 15.01.1981 [[1]]
  • Marija Volčjak. Izvirne slovenske knjige. Glas 26. 12. 1980.