Učna priprava

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

UČNA PRIPRAVA - DIDAKTIKA KNJIŽEVNOSTI


brata Grimm: Žabji kralj


Marjeta Por in Zala Klopčič

Študijsko leto: 2011/2012

Študentki: Marjeta Por, Zala Klopčič

Šola: OŠ Toneta Čufarja Ljubljana

Razred: 1. A

Mentorica na OŠ: Marina Doblekar

Datum: 10. 1. 2012

Učni predmet: slovenščina (književnost)

Zap. št. ure:

Učna tema:

Učna enota: brata Grimm: Žabji kralj

Učne oblike: frontalna, skupinska

Učne metode: branje, pogovor, poslušanje

Učni cilji: FUNKCIONALNI CILJI Učenci:

-      si oblikujejo čutno-domišljijsko predstavo dogajalnega prostora,
-	sestavljajo domišljijsko-čutno predstavo književnih oseb,
-	ohranjajo in razvijajo zanimanje za poslušanje in branje proze,
-	prepoznajo čudeže v pravljici.

IZOBRAŽEVALNI CILJI Učenci:

-	učenci ponovijo značilnosti pravljice,
-	pravljici določijo kraj dogajanja, čas dogajanja, osebe, konec pravljice in ali vsebuje pravljična števila.

Prostor: matična učilnica

Medpredmetne povezave:

Učila:

Učni pripomočki: igrača, zgoščenka, papir, lepilo, zvonček, sestavljanke, učni list, radio, knjiga

Viri in literatura:

- Kordigel M., Saksida I., (2001), Jaz pa berem (Priročnik za učitelje), Ljubljana, ROKUS KLETT. Berilo: - Kordigel, M., (2008). Jaz pa berem 1, berilo za slovenščino za 1. Razred osnovne šole. Ljubljana, ROKUS KLETT.

[uredi]

POTEK UČNE URE:

Del ure in čas Učne oblike in pripomočki Učitelj/-ica Učenec/ učenka
Uvodni del

10 minut

Frontalna oblika. Delo v parih.
Sestavljanke.

Učencem se predstaviva in jih prosiva, da se umirijo. Napoveva, kaj bodo delali.

Uvodna motivacija

Vsakemu paru razdeliva sestavljanko, ki predstavlja eno od Grimmovih pravljic. Imava pet različnih ilustracij (Rdeča kapica, Zlatolaska, Špicparkerljc, Janko in Metka, Žabji kralj).

Vprašava jih:

»Kaj imate na sliki?«
»Kaj predstavljajo te slike, ilustracije?«
»Morda veste, kaj je skupnega vsem?« 
»Ali veste, kdo jih je napisal?«

- V primeru, da otroci ne vedo kdo je avtor, jim to poveva midve.

Napoved teme Učencem poveva, da bomo danes obravnavali eno izmed del, ki so jih sestavili. Delo napoveva tako, da prebereva odlomek iz berila. Učence opozoriva, da odlomek pozorno poslušajo do konca, šele potem povedo, za katero pravljico gre.

V paru sestavijo sestavljanko in ugotovijo kateri pravljici pripada njihova končna slika.



Odgovarjajo na vprašanja, tako da dvigujejo roke.



Poslušajo.


Povejo, da gre za pravljico Žabji kralj.

Osrednji del

15 minut

Frontalna oblika.

zgoščenka, radio, igrača

Počakava da se učenci umirijo, udobno namestijo in šele takrat, ko je v razredu tišina, so pripravljeni na poslušanje pravljice.

Učencem predvajava pravljico Žabji kralj.

Čustveni premor po poslušanju
Počakava, da si učenci ustvarijo vtis o pravljici.

Izražanje doživetij
Učence najprej vprašava:

»Ali vam je bila pravljica všeč?«
»Ste jo že kdaj prej poslušali?«
»Kaj se vam je iz pravljice najbolj vtisnilo v spomin?« 
»Ali vam v pravljici kaj ni bilo všeč?«


Analiza pravljice
Analizo bova izvedli s pomočjo igrače. Po vsakem postavljenem vprašanju bova igračo dali enemu od učencev, ki bo povedal odgovor. Učenec bo potem vrnil igračo in dobil jo bo naslednji.

Učencem podava naslednje navodilo:
» S seboj imava igračo, ko vam postaviva vprašanje, bo nekdo od vas dobil to igračo in povedal odgovor. Nato pa vrnil igračo nama. Ostali poslušate sošolce in počakate, da ste na vrsti.« 

Vprašanja:

»Kdo nastopa v pravljici?«
»Kaj se je kraljični zgodilo?«
»Kam je padla žoga?«
»Kakšna je bila žoga?«
»Kako se je kraljična počutila?«
»Kdo ji je pomagal?«
»Kaj je žaba hotela v zameno za pomoč?«
»Ali je kraljična obljubo držala?«
»Kdo je kraljično opomnil, da mora držati obljubo?«
»Ali morate tudi vi storiti tisto, kar obljubite?«
»Komu ponavadi nekaj obljubite?«
»Kaj se je pripetilo, ko je kraljična legla v posteljo in je žaba želela lesti k njej?«
»Kam sta odpotovala kraljevič in kraljična?«


Ponovitev lastnosti pravljic

»Kaj je značilno za pravljice?«
»Kaj je v pravljici čudežnega?«
»Poznate še katero čudežno pravljico?«  Npr. (Špicparkeljc, Pepelka, Sneguljčica …)


Umirijo se in se pripravijo na poslušanje pravljice.


Pozorno poslušajo pravljico.


Doživljajo besedilo.



Odgovarjajo na najina vprašanja.


Poslušajo.



Odgovarja tisti, ki dobi igračo.

Zaključni del

15 minut

skupinsko delo

papir, lepilo, flomaster

Poustvarjalne naloge

Izdelovanje papirnatih žabic. Vsak učenec dobi svoj list papirja. Poveva jim, da bo vsak izdelal svojega žabjega kralja. Prepogibava list papirja in glasno govoriva navodila. Nudiva pomoč, če imajo težave.

Dodatna naloga (diferenciacija): Določanje zaporedja zgodbe, s pomočjo slik. Učencem, ki hitro končajo, razdeliva liste, na katerih so ilustracije iz pravljice Žabji kralj. Njihova naloga je, da jih uredijo tako, kot si sledijo dogodki v pravljici. Na koncu ali doma, slike tudi pobarvajo.

Učence povabiva pred tablo. Ena izmed naju ima izdelano svojo žabo, ki jo predstavi učencem (pove kako ji je ime itd.) Učence spodbudiva, da vsak predstavi svojo žabo. Zahvaliva se za sodelovanje.

Sledijo najinim navodilom in izdelajo svojo papirnato žabo.

Smiselno uredijo ilustracije iz zgodbe.

Pred tablo formirajo krog in predstavijo svoje žabe.


[uredi]

UČNA PRIPRAVA - DIDAKTIKA KNJIŽEVNOSTI (1. ura)


Ida Mlakar: KAKO STA BIBI IN GUSTI SIPALA SREČO


Mateja Poklukar in Mojca Debeljak

Študijsko leto: 2011/2012

Študentki: Mateja Poklukar, Mojca Debeljak

Šola: OŠ Toneta Čufarja Ljubljana

Razred: 1. A

Mentorica na OŠ: Marina Doblekar

Datum: 10. 1. 2012

Učni predmet: slovenščina (književnost)

Zap. št. ure:

Učna tema: sreča

Učna enota: Ida Mlakar: Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo

Učne oblike: frontalna

Učne metode: branje, pogovor, igra z lutko

Operativni učni cilji:

•Učenci spoznajo slikanico Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo ter njeno avtorico Ido Mlakar

•Učenci poznajo glavna lika in vsebino obravnavane knjige

•Učenci razumejo pojme sreča, osrečevati, deliti oz. sipati srečo in jih znajo uporabiti v povedih

•Učenci se seznanijo z osnovnimi pravili voščil

Prostor: matična učilnica

Medpredmetne povezave:

Učila:

Učni pripomočki: lutke, konfeti (snežinke), cedilo, moka, odeja, knjiga, zvonček, cekar, sveča

Literatura: Ida Mlakar, 2010: Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo. Radovljica: Didakta.

Viri:

•Učni načrt za slovenščino (1998). Zavod RS za šolstvo.

http://www.mklj.si/index.php/component/contact/107/38-mlakar-ida (6. 1. 2012)

http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html (6. 1. 2012)

[uredi]

Del ure in čas Učne oblike in učni pripomočki Učitelj/-ica Učenec/-ka Opombe
Uvodni del

15 minut

Lutke, cekar.

Frontalna oblika.

IGRA Z LUTKAMA:

BIBI (stoka, zeha, ko hodi ven iz cekarja, ko zagleda vse učence pred seboj se ustraši): »Joj, kdo ste pa vi? Pa koliko vas je. Hm… ampak meni se še vseeno zdi, da nekdo manjka. Ali morda veste, kdo?«

BIBI: »Ne veste? Ja, Gusti manjka. Kaj ga ne poznate?«

BIBI: »Moram ga poiskati.«

BIBI (kliče): »Gusti, Gusti!« 

Bibi išče Gustija v cekarju, pod mizo, na stolu in v peresnicah učencev.

BIBI: »Joj, nikakor ga ne morem najti. Saj bi ga poklicala še enkrat, ampak imam prešibak glas. Zagotovo me ne bi slišal.«

BIBI (po premisleku): »Aha! Spomnila sem se. Kaj pa, če bi mi ga vi pomagali priklicati? Mi boste pomagali otroci?«

BIBI: »No gremo skupaj. Gusti, Gusti!«

Gusti zaspano prileze iz cekarja.

GUSTI (jezno): »Kdo me je spet zbudil?!«

BIBI: »Ja Gusti!« (Priteče do njega in ga navdušeno objame.)

GUSTI (nejevoljno): »Pa kaj bi spet rada? No v redu je, v redu je.« 

Bibi ga še vedno stiska.

GUSTI: »Jaz pa res nimam SVEČE kadar spim!«

BIBI: »Pa ne reče se SVEČE, SREČE se reče.«

GUSTI: »Ja no, saj to sem mislil. Ja, zakaj pa je danes toliko otrok tukaj?«

BIBI: »Ja, naju so prišli pogledat.«

GUSTI: »Jaz pa sem mislil, da me je SVEČA čisto zapustila. To je pa potem že veliko bolje.«

BIBI: »SREČA, ne pa SVEČA!«

GUSTI: »Ja no, saj veš, kaj sem mislil.«

BIBI: »Poglej! Tole je sveča, sreča je pa čisto nekaj drugega.« (Pokaže svečo.)

GUSTI: »Veste otroci, zadnjič sem pa imel še večjo srečo kot danes. Na poti iz gozda, kamor sem šel na sprehod, se mi je kar naenkrat prikazala ogromna, strašna senca. Noge so se mi tresle od strahu in nisem vedel, kaj naj storim. Ampak veste kaj? Na srečo je izza drevesa prikrulila moja Bibi. Tako sem je bil vesel, da sploh ne morem povedati. Otroci, ali ste vi tudi že kdaj imeli tako srečo?«

GUSTI: »Ali vas zanima še ena zgodba o tem, kako sva z Bibi sipala srečo?«

GUSTI: »No, kar prisluhnite Mojci in Mateji, pa vam bosta onidve prebrali zgodbo o tem.«

»Ne.«


»Ne.«







»Ja!«


Kličejo: »Gusti, Gusti!«




















Povejo nekaj svojih primerov.


»Ja.«












Ga pokličejo približno 3x.

Osrednji del

20 minut




Zvonček, knjiga.

Pozdraviva učence in se predstaviva.

MOJCA: »Vabiva vas, da se usedete pred tablo v krog.«

Ko se umirjajo, pozvoniva z zvončkom in poveva, da vedno, ko zaslišijo zvonček, se morajo umiriti.

MATEJA: »Prebrali bova zgodbo, ki jo je napisala slovenska pisateljica Ida Mlakar, njen naslov pa je Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo. Sproti vam bova kazali tudi ilustracije, ki jih je narisala Kristina Krhin.«

Prebereva zgodbo (Mojca bere besedilo od Bibi, Mateja pa od Gustija.)


Se usedejo v krog.





Bibi in Gusti zgodbo poslušata v cekarju.


Med branjem kaževa ilustracije in pojasniva nekatere neznane besede.

Zaključni del

10 minut





Cedilo, moka.











Odeja, konfeti, lutka, cekar.

VPRAŠANJA:

• Kakšna se vam je zdela zgodba? Smešna? Žalostna? Zakaj? Kaj?

• Si je kdo zapomnil, kaj počneta Gusti in Bibi medtem, ko drugi praznujejo?

• Kaj pa pomeni, da sipata srečo?

Pokaževa primer s cedilom in moko.

• Ali je vas že kdo kdaj osrečil? Mene je osrečilo … (poveva nekaj svojih izkušenj).

• Ali vas je že kdo osrečil kako drugače, kot pa samo z darili?

• Pa se vrnimo k zgodbi. V čem pa sta Gusti in Bibi nosila srečo? Kaj sta nosila s seboj?

• Kdo se je celo pot pritoževal? Zakaj?

• Kaj se je zgodilo, ko je Gusti stopil na led?

• Kaj pa se je zgodilo s cekarjem?

• Kaj pa to pomeni?

Pokažemo konkretno tako, da namesto ledu položimo na tla modro odejo, lutka vzame cekar s konfeti, ji spodrsne na ledu in vrže cekar v zrak, konfeti pa počasi padajo na tla.

• Kaj je pa potem storila Bibi, ko je videla Gustija, da je padel in izpustil cekar?

• Bibi in Gusti sta obsedela na ledu in se očarana zastrmela v modro nebo. Kaj se je zgodilo? Zakaj sta bila očarana?

• Koga poleg Bibi in Gustija pa je sneg še razveselil?

• Kaj sta si Bibi in Gusti zaželela na koncu zgodbe?

• Ali ste si vi že voščili srečno novo leto?

• Kako pa si voščimo oz. kako ste si voščili?


"Sipata srečo."


"Jo nosita okoli."




"Povejo svoje primere."


"Cekar."


"Gusti. Ker ga je bilo strah."

"Padel je."

"Izmuznil se mu je iz parkeljčkov in padel globoko v temno nebo."

"Ga je odneslo v zrak."




"Hotela je ujeti cekar, vendar ji ni uspelo in je tudi ona padla po tleh."

"Ko je cekar zletel v nebo, je začelo snežiti."


"Otroke."

"Srečno novo leto."

"Ja/ne."

"Damo si roko, se objamemo, z besedami, se poljubimo."

Med vprašanji se Bibi in Gusti usedeta med učence (si ju izmenjujejo).

[uredi]

UČNA PRIPRAVA - DIDAKTIKA KNJIŽEVNOSTI (2. ura)


OBISK PISATELJICE IDE MLAKAR


Študentki: Mateja Poklukar, Mojca Debeljak

Šola: OŠ Toneta Čufarja Ljubljana

Razred: 1. A

Mentorica na OŠ: Marina Doblekar

Datum: 10. 1. 2012

Učni predmet: slovenščina (književnost)

Zap. št. ure:

Učna tema: sreča

Učna enota: Ida Mlakar: Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo

Učne oblike: frontalna, individualna

Učne metode: branje, pogovor

Operativni učni cilji:

•Učenci narišejo tisto, s čimer oni osrečujejo ljudi okoli sebe.

•Učenci razložijo na kakšne načine osrečujejo ljudi.

•Učenci spoznajo avtorico Ido Mlakar ter njena dela.

•Učenci zapojejo pesmico Če si srečen in zraven aktivno sodelujejo.

Prostor: matična učilnica

Medpredmetne povezave: glasba (pesmica Če si srečen)

Učila: papirnati cekarji

Učni pripomočki: knjige pisateljice Ide Mlakar, kitara

Literatura: knjige pisateljice Ide Mlakar

Viri:

http://www.akordi.eu/908/Otroske/Ce-si-srecen/ (6. 1. 2012)


[uredi]

Del ure in čas Učne oblike in učni pripomočki Učitelj/-ica Učenec/-ka Opombe
Uvodni del

15 minut

Individualna oblika.

Papirnati cekarji.

DODATNE NALOGE:

Razdeliva papirnate cekarje.

NAVODILO: V cekar naj vsak nariše tisto, s čimer bi on osrečeval druge.

Nalogo pregledamo tako, da vsak dvigne svojo sliko, jo pokaže sošolcem in pove, zakaj se je odločil za to.

Poveva tudi, da nam srečo lahko prinašajo tudi razni predmeti, ki jim rečemo amuleti. To so na primer pikapolonica, pujsek, štiriperesna deteljica, razni kamenčki, …

Obratno pa nam nekatere stvari prinašajo nesrečo. To so na primer razbito ogledalo, črna mačka, ki teče čez cesto, …

Za darilo jim dava njihovega pujska za srečo, ki ga obesimo na steno v učilnici.


Rišejo.

Učenci povedo, kaj so narisali in to razložijo.

Osrednji del

15 minut

Frontalna oblika. PREDSTAVITEV PISATELJICE:

»Učenci, ste si morda zapomnili, kdo je napisal knjigo o Bibi in Gustiju? Napisala jo je pisateljica Ida Mlakar, midve z Matejo pa sva vam pripravili majhno presenečenje, pisateljica je namreč danes z nami. Pa jo kar povabimo, da se nam pridruži.«

INTERVJU: (glej prilogo)

Zaključni del

15 minut

Knjiga.


Kitara.

Pisateljica prebere otrokom svoje najljubše delo.


Ob spremljavi se naučimo pesmico Če si srečen.

Poslušajo.


Pojejo.

[uredi]

Priloga:

VPRAŠANJA ZA INTERVJU S PISATELJICO IDO MLAKAR:

Lepo pozdravljeni, veseli smo, da ste si vzeli čas in nas obiskali. Nimamo vedno priložnosti spoznati pisateljico ali pisatelja kakšne knjige, ki jo preberemo.

1. Za začetek bi vas prosili, če se lahko na kratko predstavite? Od kod prihajate, s čim se ukvarjate, kaj pravzaprav ste po poklicu.

2. Kdaj in zakaj ste se začeli ukvarjati s pisanjem?

3. Koliko del ste že napisali? Ali pišete samo za otroke?

4. Kje dobite ideje za pisanje? Uporabite lastno domišljijo, pišete mogoče na podlagi lastnih izkušenj?

5. Kako si izmislite imena likov? Zakaj ste pujska v knjigi, ki smo jo spoznali, poimenovali ravno Bibi in Gusti?

6. Katero je vaše najljubše delo? Bi nam ga želeli predstaviti ali prebrati?

7. Veliko smo se že pogovarjali o sreči. Kaj pa vi menite o sreči? Kako vi osrečujete sebe in ljudi okoli vas?