Teorija literarnega diskurza 2019/20

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Teorija literarnega diskurza, predavanja[uredi]

Red. prof. dr. Marko Juvan. Predavanja, 1. letnik druge stopnje slovenistike (enopredmetne, dvopredmetne nepedagoške) in enopredmetne komparativistike; izbirni predmet za dvopredmetne pedagoške sloveniste. 3 KT; skupaj s seminarjem 5 KT.
Študijsko leto 2019/20
Na predavanjih, ki potekajo vzporedno s seminarjem TLD (vodiva ga z izr. prof. dr. Urška Perenič; samo za E-sloveniste), bomo letos obravnavali naslednje teme:[1]

1. Literarni diskurz in interdiskurzivnost
2. Struktura literarnega besedila
3. Besedilo in žanr
4. Stil kot identitetna navigacija
5. Medbesedilnost in poetika citatnosti
6. Svetovni literarni sistem z vidika periferije
7. Enojezičnost in večjezičnost literarnih sistemov (deloma vključeno v temo 6)
8. Literatura in prostor (kot uvod v seminar TLD)

Prosojnice s predavanj so na voljo v sistemu VIS.
Udeležba na predavanjih je obvezna. Končna ocena pri predmetu bo za tiste, ki imajo vpisan tudi seminar iz Teorije literarnega diskurza, sestavljena iz ocene ustnega izpita (Juvan) in seminarja (Perenič) v razmerju 80% : 20%. Brez izpolnjenih obveznosti pri seminarju ni pristopa k ustnemu izpitu. 27. 5. dodano sporočilo: Izpiti bodo v poletnem roku zaradi protikoronskih ukrepov izvedeni na daljavo prek aplikacije Zoom. Dan pred rokom, na katerega se prijavite, bo objavljen razpored izpitov, predvidoma po štiri na uro; vsaka četverica bo dan pred izpitom dobila tudi vabilo na sestanek prek Zooma. 3. 6. sprememba, po uradnem koncu epidemije: izpiti bodo potekali ustno v kabinetu 209a kot običajno, po trije izpiti na uro. Razpored izpitov bo objavljen dan pred rokom.

Študijska literatura[uredi]

Osnovna[uredi]

Juvan, Marko. Literarna veda v rekonstrukciji. Ljubljana: LUD Literatura, 2006. - Predobjava knjige.
- - - . Literary Studies in Reconstruction. Frankfurt itn.: P. Lang, 2011.[2]
- - -. Intertekstualnost. Ljubljana: DZS, 2000. Splet:[1]
- - - . Prešernovska struktura in svetovni literarni sistem. Ljubljana: LUD Literatura, 2012.[3]
- - - , ur. Prostori slovenske književnosti. Ljubljana: Založba ZRC, 2016. 13-41, 315-325.[4]
- - - . Hibridni žanri. Ljubljana: LUD Literatura, 2017.
- - - . Worlding a Peripheral Literature. Palgrave Macmillan, 2019.[5]


Na izpitu se bo poleg snovi letošnjih predavanj preverjalo tudi poznavanje osnovne študijske literature.

Dopolnilna[uredi]

Bahtin, Mihail. Teorija romana. Ljubljana: CZ, 1982.
Carter, Ronald – Simpson, Paul. Language, discourse and literature: an introductory reader in discourse stylistics. London – New York: Routledge, 1995.
Culler, Jonathan. Literarna teorija: Zelo kratek uvod. Prev. M. Cerkvenik. Ljubljana: Krtina, 2008.
Dović, Marijan. Sistemske in empirične obravnave literature. Ljubljana: ZRC, 2004.
Fohrmann, Jürgen – Harro Müller (ur.). Diskurstheorien und Literaturwissenschaft. Frankfurt: Suhrkamp, 1988.
Foucault, Michel. Arheologija vednosti. Prev. Uroš Grilc. Ljubljana: Studia humanitatis, 2001.
Fowler, Roger. Linguistic criticism. Druga izdaja. Oxford: Oxford UO, 1996.
Habjan, Jernej (ur.). Diskurz : od filozofije govorice do teorije ideologije [Elektronski vir]. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2012. (Digitalna knjižnica. Dissertationes ; 19).Splet: [2]
Johansen, Jørgen Dines. Literary discourse: a semiotic-pragmatic approach to literature. Toronto idr.: University of Toronto press, 2002.
Koron, Alenka. Teorija/teorije diskurza in literarna veda. Primerjalna književnost 27/2; 28/1 (2004; 2005). 79–117; 119–133. Splet: [3][4]
Kos, Janko. Literarna teorija. Ljubljana: DZS, 2001.
Van Peer, Willie (ur.). The taming of the text: explorations in language, literature and culture. London – New York: Routledge, 1988.
Vološinov, Valentin N. Marksizem in filozofija jezika: temeljni problemi sociološke metode v znanosti o jeziku. Ljubljana: Studia humanitatis, 2008.

Teorija literarnega diskurza, seminar[uredi]

Poletni semester 2019/2020 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Oddelek za slovenistiko, 1. letnik magistrskega študija (enopredmetni nepedagoški, enopredmetni pedagoški)
Predavatelja: izr. prof. dr. Urška Perenič, red. prof. dr. Marko Juvan

Študijska literatura za delo v seminarju[uredi]

Osnovna[uredi]

Perenič, Urška. Empirija v literarni vedi. Ljubljana: ZIFF, 2014.
Prostor v literaturi in literatura v prostoru. Perenič, Urška (ur.). Slavistična revija 60/3, 2012.
Prostori slovenske književnosti. Juvan, Marko (ur.). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. (Izbrana poglavja iz razdelka Analize:Urška Perenič, Jernej Habjan in Alenka Koron, Jola Škulj, Marko Juvan, Marijan Dović, Miran Hladnik.)

Obveznosti študenta/-ke pri seminarju iz predmeta[uredi]

Prisotnost (80 %), aktivno in sprotno delo v seminarju, ustna in pisna predstavitev seminarskega dela (ustna in pisna ocena sta individualni, končno oceno pa predstavlja njuno povprečje).


Navodila za pripravo seminarskega dela[uredi]

Elementi seminarja:

• Naslovnica:
- naziv univerze, fakulteta, oddelek, študijsko leto, naziv predmeta in izvajalke seminarja, naslov seminarja, ime in priimek študenta/-ke, vpisna številka, smer in vrsta študija, e-naslov.
• Kazalo vsebine:
- ustrezno vsebinsko členjeno in nivojsko številčeno (1, 1.1, 1.2, 2, 2.2, 2.2.1 itd.). [Če seminar vsebuje slike, grafikone, tabele ipd., je treba oblikovati tudi Kazalo slik, grafikonov ipd.].


• Uvod:
- nazorna predstavitev in opredelitev teme izbrane razprave ali poglavja iz knjige, ki ga študent/-ka predstavi s svojimi besedami (brez dobesednih citatov),
- uvodu so dodane ključne besede (od 3 do 5), ki so po kritični presoji študenta/-ke pomembne za razumevanje obravnavane teme (ključne besede se ne skladajo nujno v celoti s ključnimi besedami avtorja/-ice izbrane razprave oz. poglavja; študent/-ka lahko predlaga tudi kako drugo ključno besedo),
- dodan je slovarček strokovnih izrazov oz. literarnovednih terminov, ki so pomembni za razumevanje obravnavane teme (najmanj trije termini, ki jih študent/-ka samostojno, povzemalno predstavi z uporabo relevantnih strokovnih virov).


• Osrednji del seminarja:
- obširnejša in temeljita predstavitev izbrane teme,
- analiza obravnavane teme z vsebinsko-problemsko členitvijo na posamezna podpoglavja oz. sklope (členitev ni nujno skladna s členitvijo v izbrani razpravi oz. poglavju knjige, ampak jo lahko predlaga oz. preoblikuje študent/-ka),
- kritično, argumentirano stališče (s predlogom novih, svežih možnosti za raziskovanje).


• Sklep:
- povzetek najrelevantnejših spoznanj z nakaznimi novimi možnostmi za obravnavo tematike.


• Seznam virov in literature:
- vsebuje pravilno navedene in uporabljene vire oz. literaturo. Poleg izbrane razprave ali poglavja iz knjige mora študent/-ka obvezno uporabiti še najmanj dva druga in relevantna vira, ki ju smiselno vključi v seminar (pri tem poskrbi za vključitev dodatnih virov na ustreznih mestih seminarja, njihovo povzemanje, dobesedno citiranje).


Navodila za ustno predstavitev seminarja[uredi]

- Študent/-ka ima za ustno predstavitev na razpolago en termin, ki se določi na uvodnem srečanju.
- Ustna predstavitev traja 25 minut.
- Ustna predstavitev je v celoti prosto govorjena (študent/-ka lahko za poslušalce pripravi predstavitev s pomočjo Power Pointa, vendar mora biti ta oblikovana tako, da vsebuje samo ključne pojme, izbrane zglede ipd.).
- Študent/-ka za poslušalce pripravi izroček, ki je vsebinsko, jezikovno (pravopisno, slovnično, slogovno) in tudi tehnično premišljeno oblikovan (vsebuje vse ključne elemente, ki jih mora vsebovati tudi pisni izdelek) in ga razdeli ob ustni predstavitvi seminarja.
- Ustni predstavitvi seminarja sledi diskusijski del, v katerem se prav tako pričakuje aktivna udeležbo preostalih seminaristov.


Kriteriji za ocenjevanje[uredi]

- Uvod: opredelitev problema, ključne besede, terminologija (1 + 1 + 1)
- Osrednji del (3)
- Zaključek (2)
- Časovna razporeditev pri predstavljanju segmentov izbrane tematike in trajanje predstavitve (1)
- Jezikovna plat predstavitve (1)
- Izroček (2)

Odstotkovni kriterij za govorni nastop in pisni izdelek: 55-64 % = zd (6), 65-74 % = db (7), 75-84 % = pdb (8), 85-94 = pdb (9), 95-100 % = odl (10).

Kriteriji za ocenjevanje veljajo tako za ustno kot pisno predstavitev (pri pisni predstavitvi se ne ocenjuje kriterij pod četrto alinejo).


Seznam tem za seminar z datumi ustnih predstavitev[uredi]

  1. Zaradi epidemije koronavirusa se predavanja od 18. marca 2020 do preklica izvajajo po urniku prek spletne aplikacije Zoom. Vabilo na ponavljajoče se dogodke ste prejeli, navodila za delo z aplikacijo so na VIS-u. Prek VIS-a vas o vsem vas sproti obveščam in tja nalagam predstavitve s predavanj.
  2. Posodobljena in razširjena angleška izdaja knjige iz l. 2006. Preštudirati eno od obeh. Poglavje Towards a Theory of Literary Discourse dostopno na spletu.[5]
  3. Manj radovedni lahko namesto te knjige preštudirajo razpravo Svetovni literarni sistem (PKn 2009)[6], podlago knjige.
  4. Uvod tega zbornika je bil v drugačni različici objavljen tudi kot razprava v Primerjalni književnosti 36.2, 2013 [7].
  5. Možno preštudirati namesto knjige Prešernovska struktura in svetovni literarni sistem