TEOF Seminar: Sveto pismo 2021/22: 1-2 Pt

Prvo Petrovo pismo

Prvo Petrovo pismo je eno izmed sedmih pisem iz zbirke Katoliška pisma (sem spadajo še 1 Jn, 2 Jn, 3 Jn, Jak, 2 Pt in Jak). To so pisma, katerih avtorstvo ni pripisano apostolu Pavlu. Prvo Petrovo pismo se načeloma pripisuje apostolu Petru, ki ga je napisal med 60 in 63 po Kr., so pa tudi posamezne točke, ki njegovo avtorstvo zavračajo. Poleg tega pa so Katoliška pisma namenjena kristjanom na sploh in ne le posameznim osebam ali skupnostim, tako je 1 Pt naslovljeno na posamezne skupnosti v Mali Aziji. Pismo vsebuje mnoge teološke poudarke je pa pomembno zardi omembe Svete Trojice, spregovori še o življenju kristjanov, da bi bilo le to za zgled poganom, poudarjeno je tudi odrešenjsko delo Jezusa Kristusa (trpljenje in vstajenje). Pismo pa se ukvarja tudi s tematiko krsta.

Nastanek Avtorstvo: Avtorstvo 1 Pt se danes pripisuje Petru, k temu se podaja dokaz o poznavanju Jezusovih besed. Peter je bil sprva Simon, a je kmalu dobil ime Kefa. Tako ime Kepha (Κηφας), ki izhaja iz aramejščine (Kēphās), kot tudi Peter (Πέτρος) izhaja iz izraza pétrā ‎(πέτρᾱ), v obeh primerih pomeni ˝skala˝. Za pismo sta pomembni še dve drugi osebi, ki ju zasledimo v 1 Pt 5,12-13. Silvan, ˝ki ga štejem za zvestega brata˝, za katerega se domneva, da bi lahko pismo po Petrovem nareku in z nekaj svojimi dopolnitvami napisal tudi on in Marko ˝moj sin˝. Glede samega avtorja pa obstajajo številni razlogi, ki nasprotujejo temu, da je pismo napisal Peter. Nekateri razlogi za takšno trditev so naslednji: - Izredno lepa grščina je vzbudila sum o Petrovem avtorstvu, zato se domneva, da je pri pisanju sodeloval nekakšen tajnik – Silvan. - Odvisnost pisma od Pavlovih spisov se ne ujema s stiki med Petrom in Pavlom, ki so bili napeti. - Cerkvena ureditev, ki se omenja v 1 Pt 5,1 je bolj iz zadnje tretjine stoletja kot iz Petrovega časa. - Pisec se ne označi kot Simon ali Simon Peter, temveč Peter, kar se zdi, ˝da je to znamenje učenca, ki poudarja avtoriteto, nakazano v simboličnem poimenovanju˝(Brown 2008, 710).

Čas nastanka: K lažjemu določanju samega časa nastanka, si lahko pomagamo z omejitvami oz. določimo časovni okvir. Za spodnjo mejo je treba določiti čas, ko je Peter prišel v Rim, to je bilo po letu 58, saj ga Pavel v Pismu Rimljanom ne omenja. Zgornji okvir pa je leto 100, saj 1 Pt navajajo ali poznajo že nekatere priče v zgodnjem 2. stoletju. V kolikor je avtor pisma Peter, je bilo 1 Pt napisano med letoma 60 in 65. V kolikor pa je pismo psevdonimno je verjetnejši nastanek po letu 70. Nekdo pa bi lahko podvomil, da bi bilo v času Neronovega preganjanja ali ob koncu Domicijanove vlade možno naročiti spoštovanje do vladarjev. (Brown 2008, 712) Ob tem razmisleku pa se obdobji lahko še skrčita. Avtor pisma je Peter, potem je pismo bilo napisano med 60 in 63. Če pa je psevdonimno, je bilo napisano med 70 in 90 letom.

Kraj nastanka: V 1 Pt 5,13 je omenjena Cerkev v Babilonu. Danes se vsi strinjajo, da je bilo Prvo Petrovo pismo napisano v Rimu.

Naslovljenci: Pismo je kot lahko beremo v 1 Pt 1,1 namenjeno ˝izvoljenim, razkropljenim tujcem˝, torej Kristjanom v izseljenstvu. Poimensko pa nadalje beremo o petih provincah, ki jih avtor navaja: Pont, Galatija, Kapadokija, Azija in Bitinija. Iz 1 Pt 2,10 se vidi, da je pismo namenjeno predvsem poganom ˝Nekdaj niste bili ljudstvo, zdaj pa ste božje ljudstvo˝.

Zgradba

Groba struktura 1 Pt A. Uvodni obrazec 1,1-2 B. Glavno besedilo 1,3–5,11, ki se deli v 3 dele I. del: 1,3–2,10 Potrditev krščanske edinosti II. del: 2,11–3,12 Primerno življenje za lep zgled poganom III. del: 3,13–5,11 Krščansko zadržanje ob preganjanju C. Sklepni obrazec 5,12-14

Splošna analiza sporočila A. Uvodni obrazec 1,1-2 Pozdrav je podoben pozdravom v Pavlovih pismih ˝milost in mir˝, avtor pa doda še ˝naj se vam pomnožita˝. To nam lahko nakazuje na neko pravilo, ki so se ga morali takrat držati. V uvodu beremo tudi o naslovljencih. Sam uvod pa je še bolj zanimiv prav zaradi znamenite trojstvene omembe Boga Očeta, posvečujočega Duha in Jezusa Kristusa. (Brown 2008, 700)

B. Glavno besedilo I. del: 1,3–2,10 Potrditev krščanske edinosti Besedilo se začne drugače kot Pavlinska pisma, poudari namreč dostojanstvo krščanskih vernikov. Beremo lahko tudi številne citate iz Stare zaveze Najprej zahtevo ˝Bodite sveti, ker sem jaz svet˝, ki jo citira iz 3 Mz 11,44. Vrhunec prvi del glavnega besedila doseže v 2,4-10: Kjer navaja citate iz Stare zaveze. Najprej beremo o motivu Kristusa kot kamna, ki ga ljudje zavržejo, nato pa motiv o ljudstvu, ki ni bilo ljudstvo, pa je postalo Božje ljudstvo. So pa številna mnenja glede tega pisma: ˝Mnogi strokovnjaki menijo, da je pisec črpal svoje podobe iz krstne govorice, kjer se vstop kristjana v Božje ljudstvo razume v podobnosti s tem, kako je Izrael začel postajati Božje ljudstvo. Nekateri /…/ menijo, da se Prvo Petrovo pismo poslužuje jezika krstne hvalnice ali pesmi, ki bi jih lahko rekonstruirali.˝ (Brown 2008, 701) Spet drugi pa menijo, da je to krstno bogoslužje, kakršnega so uporabljali v Rimu.

II. 2,11–3,12 Primerno življenje za lep zgled poganom Podana so pravila, ki naj bodo za zgled okoliškim poganom, s tem pa naj prepreči pogansko slabo mnenje o kristjanih. Pozornost v največji meri ni posvečena spreminjanju obstoječega socialnega in družinskega reda, temveč vedenju, da bi v danih razmerah udejanjali Kristusovo potrpežljivost in darovanje samega sebe v življenju za druge. V zadnjem delu beremo o nasvetih, ki podajo ravnanja kako naj se ljudje vedejo drug do drugega, z namenom živeti pravega krščanstva. Zaključi pa se z navedkom iz Ps 34,13-17.

III. 3,13–5,11 Krščansko zadržanje ob preganjanju V tretjem delu glavnega besedila se lahko ukvarjamo z vprašanjem ˝ali trpljenje v Prvem Petrovem pismu izvira iz preganjanja ali odtujitve˝ (Brown 2008, 702), slednje se zdi še najverjetneje. Kristjani trpijo, saj jih pogani zmerjajo in obrekujejo. Pogani namreč ne zmorejo razumeti preobrata, ki ga je naredil evangelij v življenju spreobrnjencev. Beremo tudi o napovedi sodbe nad živimi in mrtvimi, ki bo opravila s krivico nasprotovanja tistim, ki so evangelij sprejeli in oznanjajo Kristusa. Kristus nam je namreč pokazal, ˝da je trpljenje pot do slave˝(Brown 2008, 703), zato naj se kristjani ne čudijo požaru, ki je prišel nadnje, da jih preizkusi. Sodba se bo začela v Božji hiši, zato beremo, da morajo prezbiterji v skupnosti paziti na čredo (Brown 2008, 703). Pastirji pa morajo delo opravljati zaradi volje, ki izhaja iz srca, ne pa iz nekega pohlepa po dobičku. Zaključi pa se z nizom opominov, v katerih je poudarjena potreba po budnosti.

Sklepni obrazec 5,12-14 Prvo Petrovo pismo se zaključi s pozdravi. Glede svetopisemskega citata ˝Po Silvanu … na kratko pišem˝ (1 Pt 1,12), kaj naj bi to pomenilo, pa obstaja več razlag.

Literarni pregled Pismo predstavlja svoje lastno besedišče. Literarne zvrsti: Ne napravi vtisa enotnega spisa, ampak pridige. Pisec opozarja na bistvo vere, da bi jo zakoreninil v vsakdanjem življenju.

Literarni pregled v primerjavi s Pavlinskimi pismi: Podobnosti: - Podobnosti so v obliki: o Uvodni in sklepni obrazec: Nekateri podobni elementi utegnejo nakazati splošno krščansko obliko pisem. - Podobnosti v izrazju in misli: o So vzporednice med Prvim Petrovim pismom in Pismom Efežanom. - Podobnosti v teološkem sporočilu: o Vzporednice glede bogoslužja s Pismom Rimljanom. o Tako Marko kot Silvan sta bila s Pavlom, zato sta lahko prav onadva posredovala Pavlinski vpliv na pisca. Razlike: Prvo Petrovo pismo Pavlinska pisma govori o pravičnosti ali opravičenju Pavlinska tema je ˝po veri˝ ni omembe napetosti med vero in deli, Cerkev kot Kristusovo telo …

Teološko sporočilo Prvo Petrovo pismo, v katerem je prisoten tudi motiv krsta, zajema številne teološke poudarke: - Boga opisuje kot Očeta (1,2.17), kot svetega Boga (1,16). Pismo poudari tudi Kristusov zgled vernikom (2,21). - Pismo je pomembno tudi zaradi trojstvene omembe Boga Očeta, Jezusa Kristusa in Svetega Duha. - Pismo se dotika tudi odnosa med ženami in možmi. - Govori o Kristusu in njegovem odrešenju, pri tem pa je v pismu beremo, kako je bil Kristus po mesu umorjen po duhu pa oživljen (3,18). Ob tem pa poudarek, da so prerojeni ˝deležni eshatološkega odrešenja, ki se bo razodelo v poslednjih časih˝(Palmisano 2018, 79). - V pismu se v 3,19 omenja tako imenovana Kristusova pot v podzemlje, kar se dopolni v 4,6, ko pismo omenja tudi, da je bil evangelij oznanjen mrtvim. So pa tudi drugi pomembni teološki poudarki za Prvo Petrovo pismo. 1. Pismo nagovarja tudi tujce in romarje, kar pomeni, da ˝govori o krščanski identiteti v razširjenem svetu˝(Palmisano 2018, 79). V tem pomenu govori o samem načinu življenja kristjana. 2. Pismo odkriva bogastvo prerojenja in živega upanja kristjana. 3. Podarjeno je tudi kraljevsko duhovništvo kristjanov, ki pa nima le liturgične narave, ampak vpliva na vse življenje. 4. Podarjen pa je tudi čar lepega ravnanja v skladu z evangelijem.

Literatura:

Brown, Raymond E.. 2008. Uvod v Novo zavezo. Prevajalci Marko Urbanija, Igor Brbre in Bogomir Trošt. Celje: Društvo Mohorjeva družba Palmisano, Maria Carmela. 2018. Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov. Ljubljana: Teološka fakulteta. Chester Andrew in Ralph P. Martin. 1994. New testament theology: The theology of the letters of James, Peter and Jude. Cambridge: Cambridge University Press

Drugo Petrovo pismo

Drugo Petrovo pismo je eno izmed sedmih pisem iz zbirke Katoliška pisma (sem spadajo še 1 Jn, 2 Jn, 3 Jn, Jak, 2 Pt in Jak). To so pisma, katerih avtorstvo ni pripisano apostolu Pavlu. Avtorstvo Drugega Petrovega pisma je psevdonimno, kar nam nakazujejo številne časovne okoliščine, saj se nastanek pisma datira okrog leta 130. Poleg tega pa so Katoliška pisma namenjena kristjanom na sploh in ne le posameznim osebam ali skupnostim, kar nam 2 Pt zelo močno nakazuje, saj namreč ne omenja komu točno je pismo namenjeno. Pismo vsebuje dva še posebej močna teološka poudarke, poudarjen je Jezusov drugi prihod, pri čemer spregovori tudi o pojmu časa pri Bogu. Drugi poudarek pa je v omenjanju Svetega pisma, ko govori, da je le to navdihnjeno in ima dva avtorja.

Nastanek Avtorstvo: Primerjava s Prvim Petrovim pismom nam pokaže, da nimata istega pisca, kar je že v 4. stoletju opazil Hieronim. Ta sklep lahko utemeljimo z naslednjimi argumenti: - V Drugem Petrovem pismu ne najdemo citatov iz Stare zaveze. - 60 % besedišča, ki ga uporablja pisec Drugega Petrovega pisma, ne opazimo v 1 Pt. - Slog v 2 Pt je v primerjavi s 1 Pt ˝bolj slovesen, celo pompozen in nekoliko prisiljen˝ (Brown 2008, 756). Drugo Petrovo pismo je torej psevdonimno delo, njegova psevdonimnost pa je bolj gotova kot za druge novozavezna dela (Brown 2008, 756).

Čas nastanka: Točne letnice nastanka ne poznamo. Če skušamo čas nastanka zamejiti navzgor, ga lahko zamejimo z letom 200, saj ga je v 3. stoletju že poznal Origen. Spodnjo mejo zamejitve časa pa nam postavijo nekateri citati v samem delu, ki jih lahko postavim v naslednje trditve: - Apostoli so že umrli: ˝Kje je njegov obljubljeni prihod? Odkar so namreč očetje zaspali˝ (2 Pt 3,4) - Prvo Petrovo pismo je že bilo napisano: ˝to je že drugo pismo, ki vam ga pišem˝ (2 Pt 3,1) - Napisano je bilo tudi Judovo pismo. - Napisana so bila tudi že Pavlova pisma: ˝Tako vam je pisal tudi naš ljubi brat Pavel, seveda v skladu z njemu dano modrostjo, 16 kakor piše tudi v vseh pismih, v katerih govori o tem.˝ (2 Pt 3,15-16) - Dobro je bilo poznano izročilo o Jezusovi napovedi Petrove smrti: ˝Vem namreč, da bo moj šotor kmalu odložen, kakor mi je razkril tudi naš Gospod Jezus Kristus.˝(2 Pt 1,14) Spodnja zamejitev je torej okoli leta 100. Znotraj razpona med letoma 100 in 200 nam zgornji navedki ne nakazujejo na 2 polovico stoletja, zato se pismo datira okrog leta 130.

Kraj nastanka: Pismo je moralo biti napisano v kraja, kjer je bil apostol Peter še po svoji smrti avtoriteta. V tej skupnosti pa so poznali tudi Prvo Petrovo pismo, zbirko Pavlinskih pisem in Judovo pismo. Najverjetnejši kraj za nastanek 2 Pt je Rim, kjer je apostol Peter umrl mučeniške smrti.

Naslovljenci: V samem pismu je zapisano ˝vam, ki ste po pravičnosti našega Boga in odrešenika Jezusa Kristusa prejeli prav takó dragoceno vero kakor mi˝ (2 Pt 1,1), iz česar bi se dalo predpostaviti, da se lahko pismo nanaša na vse kristjane. Besede, s katerimi se začne tretje poglavje pisma, pa nam nakažejo, da se pismo nanaša na isto skupnost, kot jo je omenjalo 1 Pt. To dopolnita tudi vrstici v 3,16-17, ki omenjata tudi Pavla in njegova pisma. Iz navedenega izhaja, da so naslovljenci tisti kristjani, ki živijo v vzhodnem Sredozemlju.

Zgradba

Groba struktura 2 Pt A. Uvodni obrazec 1,1-2 B. Glavni del 1,3–3,16, ki se deli v 3 dele: I. del: 1,3-21 Spodbuda k napredovanju II. del: 2,1-22 Obsodba lažnih učiteljev III. del: 3,1-16 Zakasnitev drugega prihoda C. Sklepna spodbuda in doksologija (hvalnica) 3,17-18

Splošna analiza sporočila A. Uvodni obrazec 1,1-2 Sam uvodni obrazec je edina pomembnejša poteza, ki nakazuje na pisemsko literarno zvrst.

B. Glavni del 1,3–3,16 ki se deli v 3 dele: I. del: 1,3-21 Spodbuda k napredovanju Pisec v tem delu najprej našteva izraze, ˝ki se kopičijo /…/ v obilnem razkošju˝ (Brown 2008, 753), z njimi pa želi naslovljencem, ˝da bi postali deležni božanske narave˝(2 Pt 1,4). Ta del doseže svoj vrhunec z razodetjem iz nebes, ko Bog potrdi, da je Jezus njegov Sin, Ljubljeni Sin, ko je za očividce preroška beseda postala še trdnejša. Ob zaključnih besedah, pa se zdi, ˝da odlomek nasprotuje pravici do zasebne, privatne razlage Svetega pisma˝ (Brown 2008, 754), odlomek pa govori le o starozavezni prerokbi.

II. del: 2,1-22 Obsodba lažnih učiteljev Avtor je v tem delu pisma ˝veliko prevzemal iz Judovega pisma˝ (Brown 2008, 754), so pa med deloma posamezne razlike. Drugo Petrovo pismo se zavzema za tiste, ˝ki so bili izvzeti božje kazni˝(Brown 2008, 755), kar je kot dokaz, da Bog zna rešiti globoko pobožne iz preizkušnje (Brown 2008, 755). V zaključku tega poglavja pa o beremo zlobnosti lažnih prerokov, ki je tukaj za razliko od Judovega pisma veliko bolj poudarjena. V 2 Pt 2,22 pa beremo svetopisemski pregovor iz Prg 26,11.

III. del: 3,1-16 Zakasnitev drugega prihoda Tudi v tem zadnjem delu glavnega besedila 2 Pt nadaljuje s polemiko iz prejšnjega poglavja in povzema nekatere dele iz Judovega pisma (1,16-17) Vrh tega besedila je v zakasnitvi prihoda, ki jo odpravi z nedoumljivostjo božjega časa ˝pred Gospodom je en dan kakor tisoč let in tisoč let kakor en dan˝ (2 Pt 3,8). V nadaljevanju pa beremo tudi o Gospodovi potrpežljivosti in prihodu Gospodovega dne. Za slednjega je zapisano, da bo prišel kakor tat, ter takrat se bo zemlja razkrila, zato je prav, da živijo ves čas sveto in pobožno.

C. Sklepna spodbuda in doksologija (hvalnica) 3,17-18 Sklepna spodbuda je učinkovit povzetek poprej razloženega, vsebuje pa tudi svarilo, da naj se varujejo blodnje pokvarjenih. Doksologija oz. hvalnica pa izrazi slavo ne samo za ta trenutek, temveč, kot je zapisano, ˝do dneva večnosti˝ (2 Pt 3,18).

Literarni pregled Kot že omenjeno je uvodni obrazec v Drugem Petrovem pismu edini, ki nakazuje na pisemsko obliko. Preostali del Drugega Petrovega pisma pa bolj ustreza literarni obliki poslanice.

Teološko sporočilo V Drugem Petrovem pismu so poudarjene tri misli: - vera in popolno spoznanje: Vera je v tem pismu povezana tako s spoznanjem, kot z življenjem vernikov in dialogom z lažnimi učitelji. Pismo vero opisuje s številnimi besedami: je pot resnice, kar beremo v 2,2; je pot pravičnosti, o čemer beremo v 2,21 in je Gospodova zapoved apostolom, kar je zapisano v 3,2. - V drugem poglavju (2-10) se dotakne teme Boga kot sodnika sveta, ko govori o lažnih učiteljih, ki k sebi privabijo mnoge in delajo zaradi denarja. Bog pa je predstavljen tudi kot Stvarnik sveta, o tem pa še globje razlaga, ko govori o zakasnitvi Jezusove tako imenovane paruzije, (paruzija v tem smislu pomeni “navzočnost, prihod”). Zakasnitev Gospodovega prihoda je znamenje Gospodove potrpežljivosti do nas, saj nam je s tem dan čas za spreobrnjenje (3,9.15) in tudi znamenje Gospodove ljubezni. - Pismo pa je teološko pomembno tudi zaradi tega, ker se dotakne navdihnjenosti in razlage Svetega pisma: Sveto pismo opredeli kot besedo prerokov (1,19); kot prerokbo Svetega pisma (1,20.21); kot pot pravičnosti (2,2); kot luč, ki sveti na temnem kraju (1,19). Avtor opredeli tudi načela za razlago Svetega pisma (1,20-21), ter poda svarilo ˝pred nevarnostjo subjektivne in privatne interpretacije (1,20), saj vsebuje mesta, ki so težje razložljiva ali napačno razumljena˝ (Palmisano 2018, 80). V tem pismu pa lahko beremo tudi o dveh razsežnostih Svetega pisma: Sveto pismo ima dva avtorja - Boga in človeka, kar pomeni, da je napisano na človeku razumljen način po navdihu Svetega Duha. ˝Od tod izhaja načelo “branja” v Svetem Duhu.˝ (Palmisano 2018, 80)

Literatura:

Brown, Raymond E.. 2008. Uvod v Novo zavezo. Prevajalci Marko Urbanija, Igor Brbre in Bogomir Trošt. Celje: Društvo Mohorjeva družba Palmisano, Maria Carmela. 2018. Uvod v Novo zavezo: skripta za interno uporabo študentov. Ljubljana: Teološka fakulteta. Chester Andrew in Ralph P. Martin. 1994. New testament theology: The theology of the letters of James, Peter and Jude. Cambridge: Cambridge University Press