TEOF Seminar: Navodila za urejanje

Uvod

Wikipedija je prosta enciklopedija in vsakdo jo lahko ureja. Ob dejstvu, da je pogosto tudi prvi vir, na katerega se ljudje obrnejo, pa je toliko pomembneje, da so informacije na njej kar se da verodostojne. Ravno to je odvisno od vseh nas. Nikar se ne bojte urejanja, (Ag 2,4; Lk 1,30; Mr 10,49; Apd 23,11 ... !) saj se Wikipedija ustvarja v dialogu z drugimi, predstavlja pa edinstveno kulturen ter vključujoč prostor, kjer sodelujejo ljudje najrazličnejših stališč.

Poteka v štirih korakih:

Registracija (zelo priporočljivo, a ne nujno) – Ustvari račun.
Zbiranje enciklopediji primernega gradiva.
Klik na zavihek "Uredi kodo" za neposredno urejanje kode ali "Uredi" za prijaznejše vizualno urejanje.
Pisanje članka in shranitev sprememb.

Povzetek navodil za urejanje

Glej: Vadnica

Najosnovnejša značilnost Wikipedije je urejanje strani. Povezava na zavihku "Uredi kodo" in "Uredi" omogočata, da lahko vsakdo uredi stran, ki si jo ogleduje. Ena izmed značilnosti, ki se jih splača uporabljati, je gumb Prikaži predogled, saj na ta način lažje opazimo napake pred shranjevanjem. Preden stran shranimo, je v navadi, da v polju za povzetek urejanja na kratko opišemo naše spremembe. Če bi se radi najprej preizkusili, se odpravite v peskovnik, kjer lahko vadite po mili volji.

Vredno si je zapomniti, da mora biti vsebina napisana enciklopedično, torej objektivno, nepristransko, s preverljivimi viri in brez kršenja avtorskih pravic. Več o tem: Pet stebrov Wikipedije in Seznam vseh pravil.

Vizualno in kodno urejanje

Nekatere stvari je lažje urejati v vizualnem urejevalniku, druge pa v kodnem. V vizualno urejanje, ki je priročnejše za pisanje besedila, členitev in citiranje, vstopimo s klikom na gumb "Uredi". Zgoraj se nam pojavijo možnosti za oblikovanje odstavka, besedila, dodajanje povezav, navajanje, vstavljanje seznamov, alinej in drugih stvari ter simbolov, kot lahko vidimo na spodnji sliki:

Orodna vrstica vizualnega urejevalnika

Notranje povezave

V člankih lahko opazimo, da so številne besede obarvane modro ali rdeče. To so notranje povezave, ki vodijo do člankov, ki se nahajajo na slovenski Wikipediji. V vizualnem urejevalniku jih ustvarjamo s klikom na gumb "Povezava" ali bližnjico Ctrl + K, v kodnem urejevalniku pa so videti takole: [[naslov članka|prikazano besedilo]], npr. V [[Ljubljana|Ljubljani]] je lepo, kar se v članku pokaže kot "V Ljubljani je lepo."

Notranje povežemo tiste besede, ki imajo določeno težo in ki bi bralca utegnile zanimati za nadaljnjo branje. Če se neka beseda v članku ponovi večkrat, je dovolj, da notranje povežemo le prvo pojavitev. Drugače namreč članek postane nasmeten z notranjimi povezavami.

Členitev in obvezne sestavine na koncu članka

Vsebino člankov členimo na poglavja, ki jih ustrezno poimenujemo, in odstavke. Najlažje v vizualnem urejevaniku (klik na Odstavek v vrstici). Tu si lahko pomagamo z že obstoječimi članki, zlasti tistimi, ki so dobro napisani, naj bodo slovenski ali angleški (glej npr. po področjih: Izbrani članki).

Na koncu članka so specifična poglavja, katerih vrstni red je standardiziran. Sledijo si takole:

Dela ali publikacije (ki jih je napisal npr. avtor, o katerem govori članek)
Glej tudi (povezave na članke s slovenske Wikipedije, ki bi utegnile zanimati bralca)
Sklici in/ali opombe (tukaj se zberejo sprotni sklici oz. opombe)
Viri (splošni viri, ki smo jih uporabili pri pisanju članka in na katere se sklicujemo)
Nadaljnje branje ali Literatura (predlogi za dodatno branje)
Zunanje povezave (relevantne povezave na strani zunaj Wikipedije)

Člankom dodajamo tudi kategorije, ki se nahajajo na dnu strani. Dodamo jih lahko v vizualnem urejevalniku s klikom na "Možnosti strani" –> "Kategorije", potem pa malo probavamo, katere bi lahko določili.

Na koncu vsakega članka dodamo tudi normativno kontrolo, najlažje v obliki kode s klikom na "Uredi kodo". Zanjo posebnega poglavja ne ustvarjamo. Vrstni red na dnu članka je v kodnem urejevalniku videti takole:

Predloga za škrbino (pri krajših, pomanjkljivih člankih)
Normativna kontrola (za organizacijo bibliografskih podatkov)
Defaultsort (zlasti v primeru biografskih člankov)
Kategorije (za lažje iskanje po seznamih; dodamo jih več)

Oziroma na primeru članka o slovenskem filozofu, ki se ukvarja z bioetiko:

{{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Novak, Janez}} {{Kategorija:Bioetika}} {{Kategorija:Medicinska etika}} {{Kategorija:Slovenski filozofi}}

Ponovno, najbolje je, da članek ustvarjamo z ozirom na dobre zglede v slovenskem ali tujem jeziku.

Navajanje virov

Vsebina mora biti preverljiva, zato potrebuje zanesljive vire, sploh če je za nekoga lahko sporna. Wikipedija ni mesto za izražanje lastnih mnenj, pisanje sintez, primerjav ali za izvirno raziskovanje. Kot virov ne navajamo drugih člankov na Wikipediji (navajamo seveda lahko vire, ki so v drugih člankih) in prednost imajo slovenske publikacije. Najbolje jih je navajati v obliki sprotnih sklicev, pri čemer o viru vpišemo čim več podatkov (od avtorja, spletišča, datuma dostopa, založbe, do strani, na katerih smo informacijo pridobili). Vire moramo povzemati, nikakor pa ne kopirati oz. vnašati na način, ki bi kršil avtorske pravice. Skratka, če besedilo povzamemo z lastnimi besedami in navedemo vir, se nimamo ničesar bati.

Za začetek lahko vire, ki jih v prispevku uporabimo večkrat, navedemo pod poglavje Viri. Navajamo jih lahko po alinejah v naslednji obliki (oblika ni zapovedana):

Priimek, ime (leto). Naslov dela. Kraj: založnik. ISBN COBISS

Številki ISBN (če obstaja) in COBISS, ki ju najdemo v kolofonu knjige ali na cobiss.si, vstavimo s predlogama: gumb "Vstavi" – "Predloga" – "ISBN" oz. "COBISS" – Parameter "1" oz. "ID" ali {{COBISS|ID=številka}} oz. {{ISBN|številka}}

Nato moramo v besedilu ustvariti sprotne sklice, s katerimi se sklicujemo na navedene vire. Najlažje jih je dodati v vizualnem urejevalniku s klikom na gumb "Navedi". Odpre se okence, ki nam omogoča samodejno ali ročno navajanje in ponovno uporabo, kot prikazuje spodnja slika:

V sklicih izberemo "Osnovna oblika" in ročno navedemo naslednje: ^ Priimek, (poševno) Ime dela, str. X.. Za zgled glej navodila, Slovensko povojno begunstvo ali Novi klošter.

Samodejno navajanje je priročno za dodajanje spletnih virov, a je treba preveriti (s klikom na sklicno številko, npr. ^[3]), ali je orodje podatke s spletne strani ustrezno preneslo v sklic. Navadno jih ne. V tem primeru manjkajoče podatke dodamo ročno ali pa vir vpišemo v okencu "Osnovna oblika".

Krasna stvar je, da Wikipedija omogoča kopiranje sklicev iz enega članka v drugega. Tako lahko v vizualnem urejevalniku preprosto prekopiramo številko sklica, ki ga najdemo v drugem članku ali npr. na angleški Wikipediji, in ga vnesemo v članek, ki ga urejamo. Tudi tu je treba rezultat preveriti, saj se pogosto kaj zalomi.

Infopolja

Na desnem robu člankov zgoraj lahko pogosto opazimo posebna polja, kjer so zgoščene informacije npr. o osebi (svetnik, košarkar, glasbenik ...), instituciji (knjižnica, muzej, univerza ...), geografskem pojmu (reka, jama, gora ...), zgradbi (letališče, zabaviščni park, zgodovinska znamenitost ...). To so infopolja: seznam infopolj). Najlažje jih urejamo v kodnem urejevalniku ob pomoči dokumentacije ter infopolj v drugih in tujejezičnih člankih. Polje in podatki, ki jih zajema, se nahajajo na vrhu članka.

Glej na primer infopolje Charlia Chaplina. Opazimo lahko, da gre za Infopolje Oseba (dokumentacija) in da imajo številni parametri namesto besed ukaz . Ukaz pomeni, da bo podatek za parameter vzet iz Wikipodatkov. Ti so enotni ne glede na jezik, do njih pa dostopamo v stoplcu na levi: "Orodja" – "Predmet v Wikipodatkih". V Chaplinovem primeru gre za podatke o sliki, imenu, kraju in času rojstva ter smrti, poklicu, podpisu in spletni strani.

Pomoč

Vprašanja lahko zastavimo Pod lipo ali na Prošnje za administratorsko pomoč. Če ste že registrirani, lahko pišete tudi meni osebno, se z veseljem odzovem: Jurij5 (levi stoplec, "Orodja" – "Pošlji e-pošto uporabniku") ali preko uporabniškega pogovora (klik v vrstici na "Dodaj temo").

Koristne povezave

Uspešno urejanje!