Svetloba mladih let

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Avtorica romana Svetloba mladih let je Vida Lasič. Gre za vojni roman, ki ga je v knjižni obliki prvič izdal Borec leta 1962 v Ljubljani. Ilustracije v romanu so delo Dušana Lasiča.


Roman je razdeljen na štiri dele in obsega 45.700 besed.

Leta 1975 je roman doživel ponatis v založbi Partizanske knjige. [1]


"Ob dvajsetletnici Osvobodilne fronte, vsem, ki so si v cvetu mladosti prostovoljno naložili bremena osvobodilnega boja, mu podarili svoja najlepša leta, vse svoje mlade sile in sanje, vsem, ki niso nikoli poznali brezskrbnosti in radosti mladih dni." (posvetilo avtorice)

Zgodba[uredi]

Čas dogajanja v romanu je druga svetovna vojna. Glavna oseba v romanu je avtorica sama, vendar se nam prikaže kot ilegalna telegrafistka Hela. Roman je pisan v prvi osebi.


Helo med študijem elektrotehnike preseneti vojna. Po opustitvi študija začne sodelovati pri ilegalni radijski postaji "Kričač". Delo, ki ga opravljajo, je zelo nevarno in tvegano, saj se zavedajo, da jim v primeru odkritja grozi zaporna kazen. Zaradi varnosti svoja poročila oddajajo iz skritih mest ob nedoločenih urah. Ko delo pri "Kričaču" postane preveč tvegano, se Hela preseli iz Ljubljane in pridruži partizanom. Kot partizanka prične popravljati radijske postaje, aparate iz bolnišnic, političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih organizacij. To obdobje v njenem življenju kljub vojni poteka umirjeno. Čas miru pa mine, ko Helo določijo za vzpostavitev radijske zveze med ljubljansko Osvobodilno fronto in glavnim štabom na osvobojenem ozemlju. Naloga je zelo nevarna, zato so vsi prepričani, da jo bo prav ta zveza popeljala v smrt. Tudi sama se zaveda nevarnosti in tveganja, vendar je želja v njej premočna, zato se kot ilegalka vrne v Ljubljano. Po začetnih neuspehih ji končno uspe vzpostaviti zvezo z drugimi postajami, vendar jo pri tem odkrije gestapo, ki ji je bil že dolgo časa na sledi. Odvedejo jo v zapor in šele konec vojne ji prinese prostost. Hela nazadnje le izvrši svojo dolžnost, saj preko ljubljanske radijske postaje Ljubljančanom sporoči novico o koncu vojne.


Kritike, literarna zgodovina[uredi]

"Tekst, ki ne taji dokumentarno-spominskega porekla, a se bolj ko običajno ukvarja z intimnim čustvenim življenjem protagonistke so spomini Vide Lasičeve Svetloba mladih let(1960, izšlo 1962). Lirska zastranitev v videnjih miru in svobode kot pendant surovi vojni stvarnosti-ta pogosta idejnoizrazna prvina v tovrstni prozi-je pri Lasičevi nadpovprečno poudarjena in tudi literarno rafinirana."(Paternu, Glušič-Krisper, Kmecl 1967: 364)


Literatura[uredi]

Vida Lasič: Svetloba mladih let: Roman. Ljubljana: Borec, 1962.

Boris Paternu, Helga Glušič-Krisper in Matjaž Kmecl. Slovenska književnost 1945-1965. Ljubljana: Slovenska matica, 1967. 364.