Svetlana Makarovič: Lisjaček v Luninem gozdu

O avtorici: Svetlana Makarovič

rojena 1. januarja 1939 v Mariboru,
po končani OŠ se je najprej vpisala na šolo za umetno obrt, se prepisala na gimnazijo in nazadnje na vzgojiteljsko šolo, ki jo je tudi uspešno končala,
šolanje je nadaljevala z vpisom na psihologijo, se prepisala na umetnostno zgodovino in italijanščino in slednjič na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), kjer je diplomirala,
je vsestranska umetnica: pevka, igralka, ilustratorka in književnica, v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem pa tudi režira, prireja besedila v dramsko obliko ter oblikuje lutke in sceno,
ob svoji 70-letnici (1. 1. 2009) je gradivo iz svojega osebnega arhiva podarila NUK-u, kjer so odprli razstavo z naslovom Svet...svet...Svetlana,
njena dela so prevedena v angleški, italijanski, nemški, španski, hrvaški, češki, slovaški in madžarski jezik,
od leta 1970 ima status svobodne umetnice,
dobitnica številnih priznanj: Levstikova nagrada (1973, 1975), Prešernova nagrada-zavrnila (2000), državno odlikovanje Zlati red za zasluge (2009), v tujini pa nagrade Janusz Korzcak Honour list (1981), Zmajeve dečje igre (1987) in nominacije za Andersenovo nagrado za mladinsko književnost (1980, 2000 in 2002),
njena mladinska besedila so postala del sodobne klasike oz. mladinskega kanona, uvrščena so v večino reprezentativnih antologij (Cicido, Ciciban, Zlata čebelica, Primi pesmico za rep, idr.),
močno zastopana tudi v učnem načrtu za slovenščino, predvsem v 1. triletju.

Bibliografija Svetlane Makarovič

POEZIJA ZA ODRASLE

Pesniške zbirke: Somrak (1964), Kresna noč (1968), Volčje jagode ( 1972), Srčevec (1973), Pelin žena (1974), Izštevanja (1977), Pesmi (1979-skupaj z Nikom Grafenauerjem in Tomažem Šalamunom), Sosed gora (1980), Tisti čas (1993), Bo žrl, bo žrt (1998), Samost (2002), idr.

POEZIJA IN PROZA ZA OTROKE IN MLADINO

Prva zbirka pravljic Miška spi (1972), sledijo Take živalske' (1973), Vrček se razbije (1975), Glavni petelinček (1976), Sapramiška (1986), Pravljice iz mačje preje (1980), Mačja preja (1992), Smetiščni muc (1999), Svetlanine pravljice (2008), idr.

Nekaj najbolj znanih pravljic: Pekarna Mišmaš (1974), Lisjaček v Luninem gozdu (1976), Sapramiška (1976), Vrtirepov koledar (1976), Mačja predilnica (1978), Vila Malina (1987), Coprnica Zofka (1989), Korenčkov palček (1992), Kokoška Emilija (1993), Veveriček posebne sorte (1994), Tacamuca (1995), Sovica Oka (1997), Coprniški muc (2008), Katalena (2009), idr.

Fantastične pripovedi: Kosovirja na leteči žlici (1974), Kam pa kam, kosovirja (1975), Mi, kosovirji (2009).

Pesniške zbirke: Maček Titi (1980), Gal v galeriji (1981), Dedek Mraz že gre (1982), Čuk na palici (1986), Črni muc, kaj delaš (1987), Show strahov (1995), idr.

Mnoge gledališke in radijske igre in avtorski prevodi.

Značilnosti kratke sodobne pravljice Lisjaček v Luninem gozdu

kratek obseg besedila v obliki slikanice,
glavni literarni lik je poosebljena (personificirana) in antropomorfizirana žival , prav tako stranski literarni liki; imajo človeške oz. otroške lastnosti (osamljenost, prestrašenost, nagajivost ...),
vsebuje opise tipičnih otroških dejavnosti: igra med lisičko in lisjačkom, valjanje po snegu in izdelovnje živali iz snega ...
avtorica simpatizira z glavnim književnim likom (uporablja pomanjševalnice in čustveno zaznamovane pridevnike: premražen, prestrašen lisjaček, prelepa lisička ...),
dvodimenzionalno dogajanje-realni in fantastični svet,
srečen pravljičen konec (Še danes rajajo živali ...),
razplet pravljice nosi določeno sporočilo (Če hočeš imeti prijatelje, moraš biti nekaj časa čisto sam.).

Analiza pravljice

Dogajalni čas: preteklost, ki ni natančno določena; pozna jesen oz. začetek zime, popoldne, večer, noč, jutro.

Dogajalni prostor: polje, gozd, Lunin gozd.

Glavna literarna lika: lisjaček in lisička.

Stranski literarni liki: vrana, zajci, srne, lisice, ptice, sraka, gozdna kokoška, volk, divja mačka, medved, šoja, veverica.

Motivi:

stiska-lakota, mraz, obup ...pripelje do motiva smrti (- Ne da se več živeti...- Dobro, ni mi več živeti. Bom pač legel in umrl.); zima v pravljicah običajno pomeni smrt,
motiv telesne tekočine-solze, ki v stiku z luninim žarkom ustvari čarovnijo,
motiv telesnega nasilja: zaušnica, ruvanje, grizenje,..
motiv obreda oz. določenega dejanja, ki ima poseben pomen: S tačko je zarisala v zrak in kihnila..., Sedla sta in staknila smrčka..., Prišla je divja mačka in se podrgnila ob najbližji hrast, tako da so vsi lahko videli, da ima prijateljske namene...

Dihotomije: hladno-toplo, svetlo-temno, lačen-sit, dan-noč, sončni žarki-temno, sivo nebo, osamljenost-družba-

Intertekstualnost: besedilo se deloma navezuje na ljudske pravljice, npr. lisička je omenjena kot dobra vila, izpolni tri želje; motiv solze.

Literatura

Makarovič, S. (1976). Lisjaček v Luninem gozdu. Ljubljana: Mladinska knjiga

Blažič, M. M. (2009). Motiv telesa v kratki sodobni pravljici Svetlane Makarovič. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete