Stolpnica osamelih žensk

Iz Wikiverza

Stolpnica osamelih žensk je roman s tematiko iz življenja slovenskega meščanstva pisateljice in prevajalke Mire Mihelič. Izšel je leta 1969 pri založbi Lipa. COBISS Obsega 389 strani in 17 poglavij.

Zgodba[uredi]

Kristina Marec, nekdanja partizanska obveščevalka in komunistka, živi v stolpnici osamelih travmatiziranih žensk, kjer je zaupnica prijateljic Silve, Adele, Lile, Vlaste, Palmire in Dore. Zgodba poteka v obliki pripovedovanja njihovih življenjskih zgodb.

  • Kristina je bila med vojno zaradi zavračanja izdaje svojih sorodnikov žrtev posilstva in poskusa umora. Zaradi močnega udarca v glavo se ne spominja svojega pravega imena, ve le, da je bilo njeno ilegalno ime Nataša. Po noči mučenja se zbudi v bolnišnici, kjer jo oskrbi in kasneje vzame k sebi domov dr. Anton Štefan, ki se vanjo zaljubi. Kristina zaradi travme ni več zmožna ljubiti, zato se od zdravnika kmalu odseli v stolpnico osamelih žensk, kjer ostalim skuša pomagati s poslušanjem in varovanjem njihovih skrivnosti, on pa odide delat v tujino.
  • Silva je zapita mama edinca Nika, ki se je zaradi težav z alkoholom odselil od svoje mame. V stolpnici osamelih žensk je pristala po tem, ko je bila med vojno prisiljena prevarati svojega izdaje osumljenega moža in mu s tem rešiti življenje. Po noči prevare je spoznala, da mu ne more pogledati v oči, zato je vzela sina in moža zapustila. Zaradi nesreče je večkrat namignila na samomor, od katerega jo je s spodbudnimi besedami odvrnila Kristina.
  • Adela je brezposelna ponosna mati dveh hčera in ženska mnogih ljubimcev. Sama je ljubila le svojega moža, ki je moral v vojsko in najverjetneje padel na fronti. Zaradi preživetja je k sebi vzela Žorža - enonogega vojaka, ki je spolno zlorabljal njeno mladoletno hčer Lilo in za katerega se na koncu izkaže, da je bil dvojni agent. Ovadil je zaupljivo Kristino, ki mu tega ni mogla dokazati. Lila je zaradi mamine brezbrižnosti kmalu zbežala, odšel pa je tudi Žorž in Adela ju ni videla vrsto let. Druga hči Hilda je poročena, uspešna direktorica podjetja, preko katerega ima kup poznanstev in z njimi možnost, da svoji mami kljub brezposelnosti priskrbi mesečni dohodek. Njen odnos do družine je vzvišen, brezbrižen in površen.
  • Vlasta je zdravnica z diagnozo raka in živi skupaj z "nečakinjo" Antonijo. V preteklosti je delala skupaj z dr. Antonom Štefanom in z njim imela razmerje. Zapustil jo je zaradi zapletov s Kristino in selitve v tujino. Kristina ob očitnem bližanju smrti zdravnice sprevidi, da je Antonija poimenovana po njem in najverjetneje ni Vlastina nečakinja, temveč hči obeh zdravnikov, zato se odloči, da bo po Vlastini smrti v zahvalo za Štefanovo pomoč pri okrevanju skrbela za takrat nosečo Antonijo.

Na koncu se Adela, Silva in Kristina ozrejo proti oknu in po dolgem času, navkljub nesreči in travmi skozi okno vidijo lep večer, vedoč, da so hudi časi minili in so v stolpnici postale zaveznice.

Kritika, literarna zgodovina[uredi]

Miheličin roman Stolpnica osamelih žensk je rezultat razdvojenosti pisateljičinega doživljanja meščanskega sveta. Literarne osebe se spopadajo s strastjo, ambicijo, koristoljubjem in pohlepom. Poglavitno vlogo imajo ljubezen, politična oblast in bogastvo. Ženske vloge so dinamične, v spopadu s seboj in zase, za svoje može in ljubimce, predvsem pa za življenjski smisel. Besedilo opisuje povojni čas, ko začenja v avtoričinih romanih prevladovati sproščen sodobni pogovorni jezik, saj je takrat tudi slovensko meščanstvo skoraj povsem izgubilo svoje dostojanstvo in tradicionalne vrednote. Romane s tematiko življenja slovenskega meščanstva je Miheličeva kasneje deloma preurejene ponatisnila v treh večdelnih knjigah Plamen in dim.

Viri in literatura[uredi]

  • (Mira Mihelič. Stolpnica osamelih žensk. Koper: založba Lipa, 1969.)
  • Helga Glušič. Sto slovenskih pripovednikov. Ljubljana: Prešernova družba, 1996. COBISS xx-xx.
  • Helga Glušič. Slovenska pripovedna proza v drugi polovici dvajsetega stoletja. Ljubljana: Slovenska matica, 2002. COBISS