Sreča ne prihaja sama

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Roman Sreča ne prihaja sama Vladimirja Kovačiča je izšel leta 1961, izdal pa jo je Glavni odbor Prešernove družbe v Ljubljani.

Roman obsega 172 strani in okoli 48.400 besed.


Zgodba[uredi]

Pavlu pri petnajstem letu umre oče in z materjo se morata preseliti iz Žabnice, ker tam niso več dobrodošli. Preselita se v njeno rodno Poljansko dolino. Tam Pavle spozna Nacka, ki mu ponudi službo hlapca. Zaljubi se v njegovo lepo hčerko Tinko, a ga ta zavrne. Nekega dne, ko poseda v gostilni, pride Karel Prvačnik (Korle), Nackov nečak. Korle pove, kakšno je stanje, saj je v tem času divjala vojna. Korle in Tinka se zaljubita. Ker Pavle ne more gledati te ljubezni, pusti službo pri Nacka in se zaposli na cesti, njegovo mesto hlapca pa prevzame Trstinar. S Pavlom se spoprijateljita. Trstinar, pravi prevarant, Pavlu pove, da skriva veliko bogastvo, ki ga je našel na fronti. Tinka zanosi in si kmalu za tem vzame življenje tako, da skoči v vodo. Pavle in Trstinar se odpravita na fronto. Med potjo se ustavita in prespita v hlevu, kjer spoznata tri ženske. Pavlu ponudijo sveženj oblek, ta pa jim v zameno pomaga nositi koš. Tako se s Trstinarjem ločita. Pavle hoče sveženj oblek zamenjati za živila. Hodi od hiše do hiše, kjer se smili ljudem, zato mu dajo jesti, a kupčije z njim noče skleniti nihče. Vrne se domov. Čez nekaj časa se vrne tudi Trstinar.

Vojna se konča. Prijatelja se odpravita proti občini, saj naj bi tam delili konje, ker pa jih ne dobita, jih ukradeta. Konja pustita pri Nacku in Pavle zopet začne delati zanj. Iz vojne se vrne tudi Korle. Korle, Pavle in Trstinar postanejo dobri prijatelji. Začnejo se ukvarjati s prevozništvom, ker pa hoče Nackov sin Ivan njihove konje zase, Pavle odpelje svojega konja domov. Ker nima hrane za konja, ga zamenja za osla, a tudi tega kmalu zamenja za psa. Trije prijatelji pridejo do ideje, da bi ponarejali denar in svoj plan tudi uresničijo. Žandarji jih odkrijejo, pri čemer Trstinar umre, Korla ujamejo, Pavle pa jim pobegne. Občina Pavlu ponudi delo konjederca. Zopet pride do vojne in Pavla vpokličejo. Sliši, da se je Korle vrnil in odšel med partizane. Zvečer, ko so v gozdu, se začne streljanje in Pavel med pobitimi prepozna Korla. Misli, da je ravno on tisti, ki ga je ubil, zato se obesi.

Kritike, literarna zgodovina[uredi]

"Četrta Kavčičeva knjiga je literarno nepomembna ljudska povest Sreče ne prihaja sama, zanimivo pa je, da je lik resničnega glavnega junaka popolnoma v označenih lastnostih takratne avtorjeve proze (osamljenost, tujost, samomor). (Jože Pogačnik 1972: 226)

Literatura[uredi]

  • Vladimir Kavčič: Sreča ne prihaja sama. Roman. Ljubljana: Prešernova družba, 1962.
  • Jože Pogačnik: Zgodovina slovenskega slovstva. Maribor: Obzorje Maribor, 1972.