Spregledani avtorji

Spregledani avtorji
Avtor	Miran Hladnik
Naslov izvirnika	Spregledani avtorji
Jezik	slovenski
Založnik	Delo?
Datum izida	2015
Subjekt	literarna zgodovina
Žanr	odgovor na vprašanje novinarja
Vrsta medija	gradivo za članek Igorja Bratoža
Klasifikacija

Pozabljenost je najobičajnejše agregatno stanje literarnih avtorjev, saj le zelo zelo redkim uspe začasni ali trajnejši vpis v javni spomin. Za nekatere pozabljene kdo pozneje nenadoma ugotovi, da bi bili zanimivi za naš čas, če se že nekdaj niso dosti menili zanje, in takim rečejo, da so bili spregledani. Obujanje avtorjev iz pozabe spada med redna literarnozgodovinska opravila. To delo je láhko, odkar Digitalna knjižnica Slovenije postavlja stare časopise na splet, študentke slovenščine pa romane iz podlistkov teh časopisov lepijo skupaj na Wikiviru, kjer so zastonj na voljo za izvoz na bralnike in ključke. Na Wikiviru bomo pobrskali med stotinami romanov, da bo za vsakega nekaj. Ljubiteljice ženskega romana naj vzamejo v roko prvo damo tega žanra Pavlino Pajkovo in njen roman Slučaji usode (1897), ki se dogaja na gradu pri tirolskem Bolzanu. Zgodovinski roman Na devinski skali Miroslava Malovrha iz leta 1905 bo pritegnil vse, ki jih zanima usoda slovenskega viteza Jurija Devinskega iz 13. stoletja. Idilična kmečka povest Mlin v grapi (1940) tragično preminulega Ivana Čampe je tretji današnji predlog. Z oznako Humor je opremljeno preko 100 humoresk, med njimi je tudi kakšno daljše delo, recimo Gospodična Mici Frana Milčinskega (1930). Če vam je bilo kaj od naštetega všeč, kliknite na avtorjevo ime ali na ime žanra na dnu besedila, pa se odpre dodatna domača sezonska literarna ponudba. Najde se tudi kaj detektivskega, potopisnega, vojnega, planinskega, biografskega ... Pa naj še kdo reče, da je dobrih slovenskih knjig malo in da so predrage: veliko jih je in zastonj so, samo vedeli nismo zanje!

Pa poiščimo po Wikiviru malo drugače, kot smo navajeni, npr. po naslovih na črna. Kar nekaj je zadetkov, med njimi Črna smrt Ksaverja Meška iz leta 1911, Črna roža Mirana Jarca iz leta 1934 in zgodovinska povest Črna žena Gregorja Žerjava iz leta 1910. Ta zadnja je posebej zanimiva in je še danes v spominu starejših bralcev. Govori o gorenjskem kmetu iz Bodešč pri Radovljici v 15. stoletju, ki se znajde v stiski, ko se mu iz sveta vrne pobegla prva žena, fatalna ciganska lepotica Nigana, sam pa se je medtem poročil z drugo. Da je knjiga lahko izšla pri Katoliški založbi, se je avtor Žerjav, poznani slovenski liberalni politik, skril za psevdonim Javoran. Sicer pa ne gre za izvirno besedilo po današnjih strogih merilih. Šele nedavno se je razkrilo, da je imel za predlogo knjigo Die Schwarze Frau tirolskega pisatelja Sebastiana Riegerja, ki se je podpisoval s psevdonimom Reimmichl. Žerjav jo je prestavil v slovenščino in na Gorenjsko tako korenito, da bralcu še na misel ne pride, da ne bi šlo za domače delo. Bralcu je pravzaprav prav malo mar, če povest ni v celoti zrasla na Žerjavovem zelniku, in njegov užitek ni zato nič manjši. In bralec je pač glavni razsodnik v teh rečeh.