Sovraštvo in ljubezen

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search
Sovraštvo in ljubezen  
Avtor Janez Švajncer
Država Slovenija
Jezik slovenščina
Založnik Slovenska matica
Datum izida 1978
Subjekt slovenska književnost
Žanr kmečka povest z ljubezensko tematiko
Vrsta medija tisk
Št. strani 258
Klasifikacija
COBISS ID 4428801
UDK 886.3

Sovraštvo in ljubezen (1978) je ljubezenski roman Janeza Švajncerja in pripoveduje o dolgoletnem vojnem sovraštvu med kmečkima družinama.

Vsebina[uredi]

V sosednjih kmečkih družinah je vojna pustila sovraštvo. V „sončni hiši” živijo Petričevi. Blaž Petrič je skrben gospodar in ljubi vinograd, Neža je vzorna gospodinja in ljubeča mati. Sin Tomaž je šel k vojakom, starejša hči Milena hodi v mesto kot kurirka v tipkarskem podjetju, najmlajša, 18-letna Dorica pomaga pri domačih opravilih. Delo na kmetiji potrebuje veliko dodatnih rok, zato je oče zaskrbljen, ker mu otroci odraščajo in nepreklicno bežijo od hiše. Soproga večidel dneva ostajata sama, saj Dorica velikokrat „beži” k teti Malčki.

Družina Breznikovih živi nedaleč stran in jo sestavljajo zelo veren oče Miha, mama Julka in sin Tone.

Blaž Petrič sovraži Miha Breznika. Med drugo svetovno vojno naj bi Breznik izdal Petričeva gestapovcem, češ da v svoji hiši skrivata njihove sovražnike in tako so Blaža poslali v zapor, dobila sta brazgotini na obrazih.

Poleg sosedskega sovraštva, je v sončni hiši prisotno notranje, družinsko sovraštvo. Spremljamo „mladi” in „stari” tabor. Starša sta v nenehnem sporu z Dorico, ki je v najstniških letih. Ima svoj, drugačen pogled na svet, zato ji starši očitajo, da se neprimerno vede in govori. Vsakodnevno doživljajo spore in ne najdejo potrebnega, skupnega jezika.

Roman se dogaja poleti in zgodi se katastrofalno neurje kot pred šestimi leti. Petričevim prinese točo, Breznikovim pa poplavo hiše. Blaž je močno zaskrbljen glede letnega dobička. Dorica pomaga sosedom rešiti pohištvo, tudi zato, da bi kljubovala staršem. Pri Breznikovih opazi lepega in visokega Toneta. Po poplavi Dorica vsakodnevno obišče Toneta, s tem pa se poglablja sovraštvo med hčerko in starši. Petričeva ne vesta, kaj storiti in zato njuno sovraštvo do Breznikovih projiciratata na lastno hčerko in Toneta. V Tonetu vidita sovražnika, vendar mlada zaljubljenca ne vidita razloga, zakaj bi morala plačevati stare grehe njunih staršev.

Medtem si je Tomaž z disciplino priboril nagradni dopust. Vsi domači so ga neizmerno veseli, saj je v hišo po dolgem času prinesel veselje in brezskrbnost. Na trgatvi Petričevih se spletejo nove ljubezenske vezi. Tone jim pomaga kljub prepovedi domačih in se v Doričinih očeh prikaže kot moški, ki je vreden njene ljubezni. Tratnikova Pepca pomaga pri obiranju „grozdekov” zato, ker rada vidi Tomaža. Med njima se splete začetna romanca, ki pa se do konca romana ne razkrije, saj se Tomaž vrne na vojaško dolžnost. Petričeva Milena rada hodi v mesto in v službo, kjer videva Mokričevega „Tončeka”, ki dela kot telefonist.

Na vaškem plesu zakonca Petrič obujata svoje mladostne spomine, Neža pa soproga spomni na dejstvo, da sta bila tudi onadva nekoč kot Dorica in Tone. Blaž se sprosti in prepusti toku godbe ter pijače. Ples združi družini, saj Breznik razkrije dolgoletno dejstvo, da ju ni izdal gestapovcem, ampak je šlo za nesporazum. Petričeva sta prenehala gojiti sovraštvo do Breznikovih in tako so se po parih prepustili glasbi.

Kritike[uredi]

"Jezik je sočen in zveni naravno. Slog je izviren, neposnemljiv, opremljen z mnogimi humoristično-ironičnimi podtoni." (Gabrovič, N. 2001: 70)

"Ni kakšnega posebno dramatičnega dogajanja, ni posebnih zapletov in razpletov, ne delujejo velike strasti, v življenje na vasi ne posegajo kakšni usodni zunanji dogodki. V tem pogledu je Švajncerjevo delo nenavadno sodobno in moderno." (Šrimpf, F. 2001: 70)

Viri[uredi]