Slovenska proza 1900–1950 2024/25

Predmet pri Andražu Ježu poteka oba semestra ob ponedeljkih od 10.30 do 12.00 v predavalnici 2 za vse sloveniste drugega letnika prve stopnje.

Izpiti

Ustni izpiti se izvajajo v kabinetu 218. Pogoj za pristop k izpitu je prepoznavanje ene strani prebranega leposlovja, nato odgovarjate na dve vprašanji. Tiste, ki ste predavanja obiskovali prejšnja leta pri prof. Hladniku, lahko na vašo željo sprašujem po starih vprašanjih, dostopnih na tejle povezavi.

Izpitna vprašanja

I.

1. Opišite literarni profil obdobja 1900–1918; kdo je ustvarjal na katerem področju (po literarnih vrstah, slogih, žanrih?)

2. Razložite, kako se Cvetje v jeseni in Visoška kronika vpenjata v celoten opus Ivana Tavčarja.

3. Opišite spremembe, ki jih je fin de siècle (posebno novoromantični) vnesel v umetnost nasploh in literaturo posebej. Razmislite, kako je to specifično vplivalo na prozo.

4. Razložite, v čem je bila Zofka Kveder naturalistka in kaj so specifično njene literarne značilnosti.

5. Literarni razvoj Zofke Kveder razložite v navezavi na njeno življenjsko pot.

6. Povejte kaj o temi ženske emancipacije oz. feministični temi v romanu Njeno življenje in opusu Zofke Kveder nasploh.

7. Opišite dolgo nastajanje romana Njeno življenje.

8. Povejte kaj o recepciji Njenega življenja.

9. Razložite Tildino pot od ljubeče matere do detomorilke v Njenem življenju.

10. Kako sta Ivan Cankar in Zofka Kveder opisovala sočasno revščino?

11. Razložite razmerje Ivana Cankarja do žanrske (kmečke, zgodovinske) proze.

12. Kaj je v Cankarjevem Hlapcu Jerneju in kaj v Treh povestih neznačilno za povestni žanr?

13. Opišite recepcijo Cankarjevega Hlapca Jerneja.

14. Opišite recepcijo Cankarjevih Treh povesti.

15. Kako je Cankarjev politični nazor povezan z njegovim povestnim ustvarjanjem (vsebinsko in drugače)?

16. Opredelite vlogo Frana Jakliča v razvoju kmečke in zgodovinske povesti.

17. Struktura kmečke povesti – brez strukturnih tipov.

18. Folklora v slovenskem pripovedništvu.

19. Naštejte in na kratko opišite žanrske tipe slovenske kmečke povesti.

20. Povejte več o večerniški povesti.

21. Slovenska proza in prva svetovna vojna.

II.

22. Razložite družbene pogoje, v katerih se je pojavil nemški ekspresionizem, in tiste, v katerih se je pojavil slovenski.

23. Navedite nekaj razlik med nemškim in slovenskim ekspresionizmom. Kaj vse pa si delita? (Razmišljajte o zgodovinskih okoliščinah, političnem nazoru avtorjev, v literaturi pa idejah, vzdušju, motivih in sredstvih.)

24. Kako je ekspresionistično hrepenenje po novem človeku povezano s tedanjim družbenim dogajanjem? Kako so k njemu pristopili slovenski literati različnih nazorov?

25. V čem je ekspresionizem blizu slogu in nazorom Ivana Cankarja?

26. Razložite razmerje med ekspresionizmom in prozo, zlasti s pisateljskim slogom Ivana Preglja.

27. Opišite Pregljev prozni opus – in vanj umestite njegove razdvojene duhovniške figure.

28. Kaj vse je po mnenju Matjaža Kmecla botrovalo končni podobi romana Plebanus Joannes?

29. Razložite osrednji konflikt, ki je v Plebanusu Joannesu razvnemal Janeza Potrebuježa.

30. V kakšnem odnosu sta Plebanus Joannes in žanr zgodovinskega romana?

31. Navedite, v čem je novela Thabiti Kumi skladna z romanom Plebanus Joannes in v čem se razlikujeta.

32. Opišite recepcijo Thabiti Kumi (v povezavi z recepcijo Plebanusa Joannesa).

33. Razložite podobnosti in razlike med Cankarjevim in Pregljevim pripovednim slogom ter v sledenju pravilom žanrske literature.

34. Označite prozo nekaj slovenskih ekspresionistov poleg Preglja.

35. Opišite kritiško pozicijo Josipa Vidmarja v 20. letih.

36. Kako so se do zgodovinske povesti opredeljevali Ivan Cankar, Ivan Pregelj, Josip Vidmar in Milena Mohorič?

III.

37. Razložite, kako so družbene spremembe v svetu prispevale k spremembi slovenske literature okoli leta 1930. (Navedite, kako se je to poznalo v različnih avtorskih opusih.)

38. Povejte kaj o regionalizmu v žanrski književnosti medvojnega obdobja. Kako se je vpletanje lokalnih elementov poznalo v socialnorealistični prozi in kako v konservativnejših tipih kmečke povesti?

39. Razložite, v čem je razlika med »proletkultovsko« pozicijo, kakršno je v levičarskih polemikah okoli leta 1930 zagovarjal Bogo Teplý, in socialnorealistično pozicijo, kakršno je zagovarjal Miško Kranjec.

40. Razložite, v čem se je socialni realizem navezoval na Cankarjevo in v čem na ekspresionistično prozo – in v čem se je od njiju razlikoval.

41. Navedite nekaj socialnorealističnih avtorjev, povejte, od kod prihajajo, in očrtajte njihov literarni profil.

42. Kako je burna življenjska pot Prežihovega Voranca v 30. letih povezana z njegovim literarnim ustvarjanjem?

43. Na primeru Prežihovega Voranca razložite odnos med socialnimi realisti in žanrom kmečke povesti.

44. Opišite recepcijo Samorastnikov.

45. Navedite nekaj podobnosti in razlik med pisanjem Prežihovega Voranca in Miška Kranjca.

46. Jamnica kot roman soseske.

47. Kako se je po letu 1930 spremenil slog glavnine slovenskih katoliških avtorjev?

48. Opišite razmerje med liberalnimi, katoliškimi in marksističnimi literarnimi kritiki v 30. letih.

49. Kako Alamut Vladimirja Bartola obravnava vprašanje slovenstva?

50. Povejte kaj o domačijski in idilični kmečki povesti. Kdaj sta bili na vrhuncu priljubljenosti?

Izpitna literatura

Viri dopolnjujejo in poglabljajo snov, ki smo jo skozi oba semestra obravnavali na predavanjih in ki jo morajo študentje/-tke poznati. Dela, označena z zvezdico (★), niso obvezna; če študent(ka) katero prebere, naj to pove na izpitu.

Leposlovje

Ivan Cankar: Potepuh Marko in kralj Matjaž (1905);

Ivan Cankar: Hlapec Jernej (1907);

Ivan Cankar: Troje povesti (1911);

Fran Saleški Finžgar: Dekla Ančka (1913);

Zofka Kveder: Njeno življenje (1914);

Vladimir Levstik: Gadje gnezdo (1917);

Ivan Pregelj: Plebannus Joannes (1920);

Ivan Pregelj: Thabiti Kumi (1933);

France Bevk: Človek proti človeku (1930);

France Bevk: Bridka ljubezen (1935);

Prežihov Voranc: Samorastniki (1937);

Prežihov Voranc: Jamnica (1945);

Vladimir Bartol: Alamut (1938).

Literarna kritika

Franc Zadravec (ur.). Razgledi v književnosti 1918–1941. Ljubljana: MK, 1963 (Kondor 63).

Josip Vidmar: Pisma van Gogha; Jubilejne meditacije; Osrednje besede (51–62);
Anton Ocvirk: Razgovor z Jušem Kozakom (82–91);
Ivo Brnčić: Fragment o umetnosti; Umetnost, progres in progresivnost (91–118).

★ Ivo Brnčić. Film kot kulturni pojav. Ljubljanski zvon 53/11, 12 (1933). 617–621, 681–684. (Dostopno tudi na spletu.)

Janko Traven. Obraz mlade slovenske literarne generacije. Dom in svet 40/2 (1927). 90–94. (Dostopno tudi na spletu.)

Anton Vodnik. Po desetih letih. Dom in svet 43/3–4 (1930). 1–3. (Dostopno tudi na spletu.)

★ Anton Vodnik. Umetnostni nazor Jos. Vidmarja. Dom in svet 40/7. 244–250. (Dostopno tudi na spletu.)

★ Anton Ocvirk. Pregled slovenske literature od leta 1918 do 1938. Ljubljanski zvon 58/11, 12 (1938). 459–463, 593–599.

Strokovna literatura

Jože Pogačnik in Franc Zadravec. Zgodovina slovenskega slovstva. Maribor: Obzorja, 1973. (Poglavji o ekspresionizmu in socialnem realizmu.)

★ Franc Zadravec. Zgodovina slovenskega slovstva. 5: Nova romantika in mejni obliki realizma. Maribor: Obzorja, 1970.

★ Franc Zadravec. Zgodovina slovenskega slovstva. 6–7: Ekspresionizem in socialni realizem. Maribor: Obzorja, 1972.

Franc Zadravec. Slovenska književnost II. Ljubljana: DZS, 1998. 9–23, 39–57, 147–170, 180–209, 308–311.

★ Franc Zadravec. Slovenska besedna umetnost v prvi polovici dvajsetega stoletja/Slovenska besedna umetnost 1900–1950. Ljubljana: MK, 1974 (Naša beseda).

★ Franc Zadravec. Oktobrska revolucija in slovenska literatura. Murska Sobota: Pomurska založba, 1968. 9–34, 95–129.

Miran Hladnik. Slovenska kmečka povest. Ljubljana: Prešernova družba, 1990. (Dostopno tudi na spletu.)

Miran Hladnik. Slovenski zgodovinski roman. Ljubljana: ZZ FF, 2009. (Dostopno tudi na spletu.)

★ Miran Hladnik. Trivialna literatura. Ljubljana: DZS, 1983 (Literarni leksikon 21). (Dostopno tudi na spletu.)

Matija Ogrin. Literarno vrednotenje na Slovenskem od 1918 do 1945. Primerjalna književnost 25/1 (2002). 27–37. (Dostopno tudi na spletu.)

★ Matija Ogrin. Literarno vrednotenje na Slovenskem: Od 1918 do 1945. Ljubljana: LUD Literatura, 2003.

Urška Perenič in Miran Hladnik. Roman soseske. V: Prežihov Voranc. Jamnica: Roman soseske. Ljubljana: Študentska založba, 2012 [Elektronski vir]. (Dostopno tudi v odprtem dostopu.)

Miran Hladnik. Čampova idilična povest Mlin v grapi. V: Ivan Čampa. Mlin v grapi. Ljubljana: Mihelač, 1994. 79–84. (Dostopno tudi na spletu.)

Referenčne spremne besede (prostovoljno):

★ Ivan Cankar: Potepuh Marko in kralj Matjaž – Zbrano delo 13 (Ljubljana, DZS: 1967); spremna beseda France Bernik;

★ Ivan Cankar: Hlapec Jernej – Zbrano delo 16 (Ljubljana, DZS: 1972); spremna beseda Dušan Moravec;

★ Ivan Cankar: Troje povesti – Zbrano delo 19 (Ljubljana, DZS: 1974); spremna beseda Dušan Moravec;

★ Fran Saleški Finžgar: Dekla Ančka – Zbrano delo 6 (Ljubljana, DZS: 1984); spremna beseda Jože Šifrer;

★ Zofka Kveder: Njeno življenje – Zbrano delo 4 (Ljubljana, ZRC: 2018) – spremna beseda Katja Mihurko Poniž;

★ Prežihov Voranc: Samorastniki – Zbrano delo 2 (Ljubljana, DZS: 1964) – spremna beseda Jože Koruza;

★ Prežihov Voranc: Jamnica – Zbrano delo 7–8 (Ljubljana, DZS: 1964–65) – spremna beseda Drago Druškovič;

★ Ivan Pregelj: Plebanus Joannes (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988) – spremna beseda Matjaž Kmecl: Pregljev čisti greh, Plebanus Joannes (223–256);

★ Ivan Pregelj: Thabiti kumi – Thabiti kumi: Izbrane novele. Ur. Marijan Dolgan (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983/1999) – spremna beseda Marijan Dolgan: Izbrane Pregljeve novele (125–137).

Izpitni roki

V pripravi.