Slovenska frazeologija, seminar

Slovenska frazeologija, študijsko leto 2023/24

Predznanje frazeologije pri študentih slovenistike

1. naloga

Prva naloga je imela štirinajst nalog, študentje so morali dopolniti manjkajočo frazemsko sestavino. Prvih dvanajst nalog je vsebovalo enake frazeme, kot jih je v vprašalnik v svoji magistrski nalogi vključila Ana Marija Lednik, zadnji dve nalogi pa sta bili dodani. Frazemi so bili zapisani v slovarski obliki in navedeni brez sobesedila.

Pri prvi nalogi (rdeč kot) sva kot pravilni odgovor upoštevala variante kuhan rak, kri in paradižnik, saj te najdemo v SSKJ2 in Kebrovem slovarju. Od 56-ih študentov je 26 (46 %) odgovorilo kuhan rak, 10 (18 %) paradižnik, 3 (5 %) pa kri. 12 študentov je kot odgovor napisalo samo rak. Dva odgovora sta bila socialno zvrstno zaznamovana (paradajz). Ostali odgovori so bili hudič, jabolko ali drugo.

Pri drugi nalogi (stati kot) sva kot pravilni odgovor upoštevala varianti lipov bog, kip, pribit in vkopan, saj so vključeni v SSKJ2 in Kebrov slovar. V Pleteršnikovem slovarju je vključena samo varianta lipov bog. 35 (63 %) študentov je kot odgovor zapisalo lipov bog, 10 študentov (18 %) pa kip. Pri dveh študentih se pojavlja odgovor hlod (4 %). Enkrat se pojavljajo odgovori pribit, čuk na palci, grški bog in vkopan (2 %). 5 študentov na to nalogo ni odgovorilo ali pa so odgovorili z napačnim odgovorom.

Pri tretji nalogi (pijan kot) sva kot pravilni odgovor upoštevala čep (3; 5 %), mavra (6; 11 %), krava (4; 7 %), klada (2; 4 %), mamba (5; 9 %), žolna (5; 9 %). En študent je kot odgovor napisal žolna in mamba. en študent pa mavra in mamba. Te odgovore najdemo v SSKJ2, Kebrovem slovarju in Pleteršnikovem slovarju. Trikrat se pojavlja odgovor mina (5 %). 28 odgovorov pa je bilo napačnih (med temi hlod (3; 5 %), kanta (2; 4%), kafra (2; 4%), štorklja (1; 2%), malba (1; 2%), Zafra (1; 2%), mačka (1; 2%), zmaj (1; 2%), aksa (1; 2%), noč (1; 2%), strela (1; 2%) in plot (1; 2%) ali so jih študentje pustili prazne.

Pri četrti nalogi (držati se kot) sva kot pravilni odgovor upoštevala pijanec plota in klop. Ta odgovora sta ustrezna tudi v SSKJ in Kebrovem slovarju. 20 študentov (36 %) je kot odgovor napisalo pijanec plota, odgovor klop sva našla pri 4-ih študentih (7 %). 5-krat se pojavlja odgovor limona (9 %), enkrat pa kisla limona (2 %). Naletela sva tudi na odgovora mila jera (3; 5 %) in mula (3; 5 %). Dvakrat (4 %) se pojavlja odgovor kisla kumara, enkrat (2 %) pa kisla repa. Ostalih 17 (30 %) študentov na to nalogo ni odgovorilo ali pa so odgovorili z napačnim odgovorom.

Pri peti nalogi (temno kot) sva kot pravilna odgovor upoštevala v rogu in noč, kar lahko zasledimo v SSKJ2, Kebrovem slovarju in Pleteršnikovem slovarju. Ta naloga je imela precej pravilnih odgovorov, in sicer 35 (63 %) študentov je odgovorilo v rogu, 17 (30 %) pa noč. Enkrat (2 %) se pojavlja odgovor v Meduzalemu. 3 na to nalogo niso odgovorili ali so odgovorili napačno.

Pri šesti nalogi (zrno do zrna pogača) sva kot pravilni odgovor upoštevala kamen na kamen palača in varianto kamen do kamna palača, ki ju lahko najdemo v SSKJ, SSSJ in v Kebrovem slovarju. Na to nalogo je 50 (90 %) študentov odgovorilo pravilno. Enkrat (2 %) se pojavlja odgovor opeka do opeke palača. 5 (9 %) študentov na to vprašanje ni odgovorilo ali je odgovorilo napačno.

Pri sedmi nalogi (skočiti si, skakati si) sva kot pravilni odgovor upoštevala v lase. Ta frazem je vključen v SSKJ, Kebrov slovar in v Pleteršnikov slovar. Pravilnih je bilo 43 odgovorov, kar je 77 % študentov. 7 študentov (13 %) je kot odgovor napisalo v zelje. Ostalih 6 (10 %) anketirancev na to vprašanje ni odgovorilo ali je odgovorilo napačno.

Pri osmi nalogi (hoditi od Poncija) sva kot pravilni odgovor upoštevala do Pilata. Ta frazem najdemo v SSKJ in v Kebrovem slovarju. 42 študentov (75 %) je odgovorilo pravilno, 1 študent je kot odgovor zapisal do Heroda. Ostalih 13 (23 %) na to nalogo ni odgovorilo ali je odgovorilo napačno.

Pri deveti nalogi (ne biti vreden) sva kot pravilni odgovor upoštevala počenega groša, prebite pare in piškavega oreha, kar lahko zasledimo v SSKJ, Kebrovem slovarju in Pleteršnikovem slovarju. Odgovor počenega groša se pojavlja 21-krat, kar je 38 % vseh anketirancev. 1 študent je odgovoril s piškavega oreha. Tudi varianto prebite pare sva zasledila le enkrat. Opazila sva tudi odgovore pohvale (1), pogleda (1), omembe (1), lepe besede (1), polovice žlice mrzle vode (1), ne hvale, ne graje (1), niti toliko, kot črnega za nohtom (1) ali črnega pod nohtom (1) in zlata (1). Ostalih 24 študentov (43 %) na to nalogo ni odgovorilo.

Pri deseti nalogi (ločiti zrnje od) sva kot pravilni odgovor upoštevala obe varianti frazema – (od) plevela in (od) plev, saj se v SSKJ, Pleteršnikovem slovarju ter Kebrovem slovarju pojavljata obe ustreznici. Od 56-ih študentov jih je 25 odgovorilo pravilno (45 %), 31 pa napačno (55 %, od tega so štirje študentje nalogo pustili prazno). Študentje so v večini uporabili varianto (od) plevela (20 študentov), kar kaže na večjo ustaljenost oblike. Pri nepravilnih odgovorih se je največ pojavljala rešitev (ločiti zrnje od) graha (pri 11-ih študentih), nekje celo greha (1 študent), nato pa (od) koruze (2 študenta). Zanimive nefrazeološke rešitve so bile še (od) peska, (od) pepela in (od) kamenja.

Enajsta naloga je bila najslabše rešena, saj ni bilo niti enega pravilnega odgovora. Kot rešitev sva upoštevala biti poln samega sebe kot fructalov/fruktalov sok, kjer kot pravilni veljata obe varianti zapisa. Frazema na spletnem portalu Fran še ni mogoče najti, ga pa najdemo v slovarju Razvezani jezik in korpusu Gigafida. Od 56-ih študentov jih je 43 nalogo pustilo prazno (77 %), 13 študentov pa je na nalogo odgovorilo z napačnim odgovorom (23 %). Med napačnimi rešitvami je bilo največ odgovorov (kot) pav (7 študentov), zanimivi napačni odgovori pa so bili še biti poln samega sebe kot petelin, bog, sod, drek vitamina, krof, riba napihovalka.

Pri dvanajsti nalogi sva kot pravilen odgovor upoštevala (korenček in) palica. Frazem najdemo v korpusu ter v Spletnem slovarju frazemov. Od 56-ih študentov jih je 17 odgovorilo pravilno (30 %), 39 pa napačno (70 %, od tega je 29 študentov pustilo nalogo prazno). Zanimivo se nama je zdelo, da so bili skoraj vsi nepravilni odgovori povezani s sadjem ali zelenjavo – (in) jabolko (4 študentje), cvetača, koleraba, repa in osel ter zajček.

V trinajsti nalogi je bil frazem novejši, kot pravilen odgovor sva upoštevala odgovor (globalna) vas. Frazem najdemo v SSKJ2 pri slovarski iztočnici vas, pomen frazema pa je »ves sodobni svet, ki temelji na medkulturnem povezovanju in je informacijsko, tehnološko, telekomunikacijsko povezan v celoto«, pojavi se tudi za kvalifikatorjem ekspr. (ekspresivno). Od 56-ih študentov jih je 11 odgovorilo pravilno (20 %), 45 pa napačno (80 %, od tega je 32 študentov nalogo pustilo prazno). 6 študentov je kot nepravilni odgovor napisalo (globalna) kriza, drugi nepravilni odgovori pa so bili še (globalna) tema, katastrofa, last, neumnost, pogoltnost.

V štirinajsti nalogi sva kot pravilen odgovor upoštevala (napolniti si) baterije. Frazem najdemo v Kebrovem slovarju pod iztočnico napolniti si. Od 56-ih študentov jih je 9 odgovorilo pravilno (16 %), 47 pa napačno (84 %, od tega je 16 študentov nalogo pustilo prazno). Pri nepravilnih odgovorih se je kot rešitev pojavljal tudi frazem (napolniti si) glavo, ki pa ga nisva upoštevala, saj se v Kebrovem slovarju ta frazem pojavlja pod iztočnico glava, ne pa napolniti si (s tem frazemom je napačno odgovorilo 5 študentov), enako velja za frazem napolniti si žepe, ki se pojavi pod iztočnico žep, ne pa napolniti si (14 študentov je odgovorilo s tem frazemom). Pod nepravilnimi odgovori so se pojavljali še naslednji nefrazeološki odgovori: (napolniti si) čistega vina, čašo, ego, sod, kovček, telefon, trebušček, žep.

Študentje najslabše poznajo frazem biti poln samega sebe kot fructalov/fruktalov sok (100 % napačnih oziroma nerešenih odgovorov), najbolj pa poznajo frazeme temno kot (v rogu ali noč, 93 % pravilnih odgovorov), zrno do zrna pogača (89 % pravilnih odgovorov), stati kot (lipov bog, kip, pribit, vkopan 84 % pravilnih odgovorov), skočiti si, skakati si (77 % pravilnih odgovorov). Pri frazemu ločiti zrnje od je večina študentov navedla obliko (od) plevela, ta oblika je bolj ustaljena. Poznavanje novejših frazemov je bilo slabše, frazem globalna vas je pravilno dopolnilo 20 % študentov, frazem korenček in palica 30 % študentov. Pri frazemu rdeč kot so bili nekateri študentje površni, saj so napisali samo rak (ne pa kuhan rak). Pri nalogi pijan kot sva zasledila največ med seboj različnih odgovorov (19).

2. naloga

Pri drugi nalogi so študenti morali z enobesedno sopomenko ali opisno razložiti pomen 16 frazemov. 14 frazemom, na katere so odgovarjali dijaki v vprašalniku za magistrsko delo Ane Marije Lednik, sta bila dodana še dva novejša frazema, slon v sobi in prodati/prodajati meglo.

Kriterij za ocenjevanje sva (po vzorcu magistrskega dela) oblikovali na podlagi razlag frazemov v SSKJ, SSF in spletnem Frazeološkem slovarju (http://www.frazemi.com). Zaradi opisne narave naloge je bilo težje zarisati mejo med pravilnimi in napačnimi odgovori.

Študentje nekatere frazeme 2. naloge zelo dobro poznajo: najbolje imeti slamo v glavi in ubiti dve muhi na en mah – 98-odstotno, precej dobro tudi frazeme nočni ptič – 96- odstotno, (kaj) iti po vodi 80-odstotno, nositi srce na dlani 79-odstotno in pomesti pod preprogo 75-odstotno. Med najslabše reševanimi frazemi so bili prodati/prodajati meglo (10 pravilnih razlag) pranje denarja (6 pravilnih razlag) in vezati otrobe, ki ga poznata le dva študenta.

Frazem priti na boben je v SSKJ razložen kot »prisilna dražba, gospodarski propad«. Kot pravilne sva upoštevali vsebinsko ustrezne podobne razlage (kot npr. obubožati, bankrotirati). Frazem je ustrezno razložilo 18 (32 %) študentov. Med nepravilnimi so se pogosto pojavljali odgovori, ki so sicer izražali neuspeh, vendar ne gospodarskega (npr. pasti na dno, pasti v slabo stanje, neuspeti). Zanimivo je bilo poleg tega veliko ravno nasprotnih razlag (priti na boljši položaj, imeti/dobiti srečo, priti na cilj, obogateti, biti na ugodnem položaju, dobiti svojo priložnost, uspeti). Tretje pomensko polje, ki so ga zaobjele napačne razlage, pa se je nanašalo na govorjenje (govoriti se, razglašati, da začnejo govoriti o tebi/nekom, priti na slab glas).

Drugi frazem, imeti slamo v glavi, je v FS razložen kot »biti neumen«. To je bil frazem, ki so ga študentje najbolje poznali (98 %), velika večina razlag je bila identičnih razlagi v slovarju.

Za tretji frazem, (kaj) iti po vodi, v FS najdemo razlago »propasti, izjaloviti se, ne uresničiti se, postati nedosegljiv«. Kot pravilne odgovore (sicer nekoliko manj ustrezne) sva upoštevali tudi odgovore, ki so omenjali neuspeh. Vključno z manj ustreznimi (ki jih ni bilo veliko) je bilo pravilnih razlag 45 (80 %). Nepravilni so bili npr. zamuditi/izgubiti nekaj, uničiti nekaj.

Frazem hoditi kot maček okoli vrele kaše je v FS razložen kot »ne upati si preiti k bistvu, bati se lotiti česa«. Kot pravilne sva upoštevali tudi odgovore obotavljati se, oklevati, omahovati, ovinkariti ter nekoliko manj ustrezne biti previden, pazljiv (skladno z razlago v SSKJ). Skupno je bilo pravilnih odgovorov 30 (54 %). Med nepravilnimi se pojavlja mnogo zanimivih (po asociacijah): zanimati se za kaj (za kakšno občutljivo zadevo); veseliti se nečesa, želeti si nečesa, veseliti se nečesa, biti neučakan, namigovati na kaj, biti v nevarni situaciji, hoditi pazljivo, tavati. Dvakrat se je pojavila razlaga z glagolom muzati: se muzati okrog česa (verjetno v pomenu, ki je v SSKJ označen kot narečen: »skrivaj odhajati«).

Frazem ubiti dve muhi na en mah je v SSKJ in SF razložen zelo podobno: »z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari«. To je bil (skupaj z imeti slamo v glavi) najbolje poznan frazem (98 % ustreznih razlag). Kot napačen sva upoštevali zgolj en odgovor: opraviti z vsem (ki pa je bil kljub temu pomensko blizu, manjkala je komponenta enega dejanja za več opravil).

Prav tako je bil zelo dobro poznan frazem nočni ptič, pravilno ga je razložilo 96 % študentov. Med pravilne sva, kot že omenjeno, šteli tudi ustreznike, ki so bili navedeni v drugačni obliki kot izhodiščni frazem (v danem primeru so samostalniškemu frazemu nekateri pripisovali glagolske sopomenke (npr. biti rad buden ponoči, delovati ponoči, ponočevati)).

Sedmi primer, vezati otrobe, je bil reševan najslabše. Pravilno razlago sta navedla le dva študenta: prazno govoriti in nakladati, govoriti v prazno. Zanimive nepravilne (asociativne) razlage so bile povezovati, kar ni povezljivo; združevati nezdružljivo; delati nekaj nepotrebnega/nesmiselnega.

Osmi frazem nositi srce na dlani je v FS razložen kot »vedno odkrito kazati svoja čustva, biti zelo odkrit«. Manj ustrezen odgovor, ki se je pojavljal zelo pogosto, je bil biti iskren. Vključno z manj ustreznimi odgovori je bilo pravilnih 44 (79 %) (vendar sva pri tem upoštevali tudi precej oddaljene odgovore: biti iskren, ranljiv, naiven). Pogost nepravilen odgovor je bil biti prijazen/dober, razdajati se.

Za deveti primer, rdeča nit (česa), je pravilni odgovor »bistveni sestavni del, povezovalni element, vodilna misel, bistvena sestavina«, pravilnih odgovorov je bilo 14 (25 %). Meniva, da ne gre za slabo poznavanje frazema, temveč težave z metajezikom, v opisih so prednjačili odgovori kot so (glavna, osrednja) tema ali poanta in bistvo (česa), vendar je pri frazemu ključna povezovalnost, zato odgovorov tega tipa nisva šteli k pravilnim. Zanimiv (in napačen) odgovor, ki se je pojavil enkrat, je bil kohezija.

Za deseti primer, prodati pod roko, je pravilni odgovor »skrivaj, nezakonito«, upoštevali sva sinonima ilegalno in nelegalno, pravilnih je bilo 22 (39 %) razlag. Študenti so velikokrat razlagali frazem z drugim frazemom na črno ali brez računa, kar sva ovrednotili kot napačno, pojavili so se tudi nekateri zanimivi odgovori: nezakonita menjava, nekaj daš ceneje, kot je dejansko vredno, goljufati.

Enajsti frazem umiti si roke je v SSKJ (in podobno v SSF) razložen kot »ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno«, za pravilne odgovore sva upoštevali tudi zavrniti krivdo ali odgovornost in delati se nedolžnega. Veliko se je pojavljal odgovor oprati se krivde, vendar ga nisva šteli k pravilnim, saj meniva, da gre zopet za drugi frazem, ki ni uslovarjen. Pogosti neustrezni so bili odgovori z nasprotnim pomenom, npr. izkazati se za nedolžnega, priznati po pravici, oddolžiti se, ne biti kriv, znebiti se krivde. Študenti so primer reševali dokaj slabo, zaradi razpršenosti odgovorov je bilo pravilnih le 12 (21 %).

Za dvanajsti primer, mlatiti prazno slamo, v uporabljenih priročnikih najdemo razlago »vsebinsko prazno govoriti«, upoštevani so bili še odgovori govoriti brez vsebine, govoriti, ne da bi to imelo kakšno vrednost, pomen ali korist ter govoričiti, besedičiti, nakladati, ki imajo v SSKJ enako razlago kot obravnavani frazem, tj. »vsebinsko prazno govoriti«. Pogosto pojavljajoče besedne zveze govoriti v prazno nisva upoštevali, saj je v SSKJ razložena kot »prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati«. Trije odgovori so vsebovali pogovorne izraze (kar nekaj, brezveze), zato jih nisva upoštevali. Napačne razlage so zaobjele predvsem pomensko polje dela ali početja, npr. početi nekaj nesmiselnega, početi nič produktivnega. Med zanimivimi odgovori sva našli nezmožnost dogovora in pogovarjati se o vsakdanjih rečeh. Pravilnih je bilo 19 (34 %) razlag.

Za trinajsti primer, pomesti pod preprogo, SSF ponuja razlago »skriti, prikriti, ignorirati kaj praviloma negativnega; ne narediti česa, ne ukrepati«, k 42 (75 %) pravilnim odgovorom (ki so vsebovali vsaj enega od v razlagi naštetih glagolov) sva šteli še pretvarjati se, da nečesa ni in odločiti se, da se na nekaj pozabi. Pomanjkljive razlage so se v veliki meri nanašale zgolj na govorjenje (npr. zamolčati, ne govoriti več) in se nama niso zdele v celoti ustrezne, zato jih nisva vrednotili kot pravilne. Zanimiv odgovor je bil odložiti na kasnejši čas.

S štirinajstim frazemom, pranje denarja, je imelo veliko študentov težave, veliko jih nanj ni odgovorilo, tisti, ki pa so, so ponudili delne odgovore tipa goljufanje z denarjem, ilegalen denar, finančna goljufija ali celo korupcija. Razlago zanj najdemo v spletnem slovarju frazemov: »nelegalno, kriminalno pridobljen denar preusmeriti v legalne posle in tako izbrisati njegov izvor«. Pravilnih odgovorov je bilo (verjetno zaradi terminološkosti) 6 (11 %).

Tudi za dodan novejši frazem, slon v sobi, so se pogosto pojavljali delni odgovori, npr. nekaj očitnega, kočljiva tema, ali po asociacijah težka oseba, nekdo, ki izstopa. Več odgovorov se je asociativno nanašalo na razlago frazema kot slon v trgovini s porcelanom, npr. nerodnež, nerodna oseba, nerodna situacija. Pravilna razlaga je »očitna težava, o kateri ne želimo razpravljati«, zaradi veliko delno pravilnih je bilo med ustrezne štetih 14 (25 %).

Zadnji frazem, prodati/prodajati meglo, je bil slabo reševan, odgovori so bili zelo razpršeni. Nekateri nepravilni so se nanašali na govorjenje neresnice, drugi pa na dejansko prodajanje. Zanimivi odgovori so bili: prodajati nekaj ničvrednega, delati nekaj brez vrednosti, obljubljati v prazno, prodajati nekaj, česar nimaš, prevarati, pretentati, širiti nesmisle, hliniti znanje, vedenje, filozofirati, neznanje. Njegova razlaga je »nejasno, neutemeljeno, brez logičnih povezav razlagati kaj«, upoštevali sva še razlage govoriti brez dobrih argumentov, nakladati, govoriti nepreverjene stvari, nejasno se izražati. Pravilnih je bilo tako 10 (18 %) razlag.

3. naloga

Tretja naloga je imela deset nalog, študentje so morali opisati oziroma razložiti pomen frazemov, ki izhajajo iz grške in krščanske tradicije, tako je bilo preverjeno frazeološko področje, ki ga anketirancem nudi predvsem izobraževanje. Frazemi so bili navedeni v besedilu. Naloge so vsebovale enake frazeme kot naloge v vprašalniku Ane Marije Lednik ter Erike Kržišnik.  

Pri prvi nalogi (Damoklejev meč) sva kot pravilni odgovor upoštevali pomensko razlago iz SSKJ: »nenehno preteča nevarnost« (oziroma glede na besedilo nad glavo mu visi Damoklejev meč: »je v nenehno preteči nevarnosti«). Pravilno sta odgovorila 2 študenta (4 %), ostalih 54 pa napačno (96 %, od tega je 36 študentov nalogo pustilo prazno). Pogost napačen odgovor je bil težka odločitev oziroma stoji pred težko odločitvijo, prav tako so študentje najverjetneje meč povezali s smrtjo, iztekanjem časa, nesrečo, sodbo, saj so bili to tudi zelo pogosti napačni odgovori.

Pomensko razlago druge naloge (gordijski vozel) sva tudi našli v SSKJ v frazeološkem gnezdu pod slovarsko iztočnico vozel. Kot pravilen odgovor sva tako upoštevali »zapletena, težko rešljiva zadeva ali vprašanje«, frazem ima tudi kvalifikator knjižno, ki pomeni »Beseda, pomen ali zveza, ki se rabi zlasti v leposlovnem ali znanstvenem jeziku«. Frazem je ustrezno razložilo 8 študentov (14 %), 48 študentov je frazem razložilo napačno (86 %). Veliko napačnih odgovorov je vsebovalo besedo problem (na primer nerešljiv problem, težek problem, nemogoč problem, problem, razrešiti problem, zagoneten problem, razrešiti največji problem). Zanimiv se nama je zdel tudi en nefrazeološki odgovor, ki se je delno povezoval s fizično podobo vozla (težko rešljiv konflikt, vsaka stran vleče na svoje). Nekaj nepravilnih odgovorov se je povezovalo tudi z uganko (nerešljiva uganka, zelo težka uganka, razvozlati uganko).

Za tretji frazem (Sizifovo delo) sva razlago našli v SSKJ (»brezuspešno, neuresničljivo delo«) znova za kvalifikatorjem knjižno in v Frazeološkem slovarju na spletu (»brezuspešno, nesmiselno delo; delo ki nima učinka«). Pravilnih razlag je bilo 19 (34 %), napačnih pa 35 (66 %). Zanimivi napačni odgovori so delo, ki se nikoli ne konča, nehvaležno delo, težko delo, nekaj zelo potratnega.

Frazem labodji spev je v SSKJ razložen kot »pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo«. V Kebrovem slovarju pa ima frazem dva pomena: prvi pomen je »ustvarjalčevo zadnje pomembno delo pred smrtjo«, drugi pomen pa »zadnje dejanje, dosežek pred slovesom koga sploh«. Pri kriteriju ocenjevanja te naloge sva se po magistrski nalogi Ane Marije Lednik tudi midve odločili za delitev na ožji in širši pomen, tako sva kot pravilen odgovor upoštevali »zadnje pomembno delo pred smrtjo« (ožji pomen) in »zadnje delo (pred smrtjo)« (širši pomen). Pravilno je odgovorilo 8 študentov (14 %), napačno pa 48 (86 %). Pogost nepravilen odgovor je bil najboljše, tudi najlepše delo, 2 študenta sta kot odgovor napisala prvenec, kar pa je ravno obratno od pravilnega odgovora.

Pri peti nalogi (trkati se na prsi) sva kot pravilen odgovor upoštevali razlago frazema v SSKJ (»ponosno se je trkal na svoje prsi se je hvalil, bahal«) in razlago iz Kebrovega slovarja (»hvaliti se, bahati se«). Pravilnih razlag je bilo 21 (38 %), napačnih pa 35 (62 %). Pogosti neustrezni odgovori so bili povezani s ponosom (je bil ponosen sam nase, je bil vidno ponosen sam nase, nekje tudi bil preponosen nase. Zanimivi napačni odgovori so bili še arogantno kazati na svojo veljavo, zasluge, hvalisati se, se šopiril, pel slavo samemu sebi, jemati si zasluge, je govoril v prid sebi. Primeri kažejo na negativno konotacijo frazema.

Šesti frazem posipati se s pepelom je v SSKJ (in podobno v SSF) razložen kot »kesati se svojih slabih dejanj«. Kot pravilne odgovore sva upoštevali podobne oziroma malce pomanjkljive razlage, kot npr. biti žal, da si nekaj slabo opravil; kesati se; kesanje. Frazem je ustrezno razložilo 6 (11 %) študentov, 9 (16 %) pa jih sploh ni odgovorilo. Med nepravilnimi odgovori so se pogosto pojavljale razlage, kot so opravičiti se in obupati.

Sedmi frazem dekla božja je v SSKJ (in podobno v Pleteršniku) razložen kot »smrt«. Poleg ožjega pomena smrt sva upoštevali tudi širši pomen homonimne besedne zveze Marija. Pravilnih je bilo 12 odgovorov (21 %). Odgovor smrt se je pojavil desetkrat, odgovor Marija pa dvakrat. Kot nepravilni odgovor se je večkrat pojavila razlaga odrešitev. Zanimivi, a napačni odgovori pa so bili tudi mila deklica, pošteno dekle, glavna ljubljenka, nedolžno dekle.

Osmi frazem jabolko spora je v SSKJ (in podobno v SSF) razložen kot »stvar, ki je vzrok spora«. Frazem je bil dobro reševan, sicer ni bil točno definiran tako kot v slovarju, ampak sva upoštevali odgovore, ki so zadeli bistvo, npr. predmet/razlog/središče spora. Pravilnih odgovorov je bilo 43 (77 %). Zanimiv (napačen) odgovor, ki se je nekajkrat pojavil, je materina odločitev je bila razlog za spor. Nekajkrat pa se pojavi tudi odgovor problem, kar je seveda preveč splošno in pomanjkljivo.

Deveti frazem duh uide iz steklenice ima dve podobni razlagi, in sicer v FS: »kaj uide izpod nadzora«; v SSSJ: »v družbi se nekaj sproži in navadno nimamo vpliva na razplet«. Frazem je bil slabo reševan, pravilnih odgovorov je bilo 7 (13 %). Kar 20 (36 %) študentov na nalogo ni odgovorilo. Napačni odgovori pa so se med seboj zelo razlikovali, npr. etika je ušla izpod nadzora, korupcija, resnica je prišla na dan.

Zadnji frazem strici iz ozadja – frazem najdemo v spletnem frazeološkem slovarju (FS): (slabšalno) »(javnosti neznana) oseba, ki na prikrit način pomembno vpliva na politiko in/ali gospodarstvo«. V slovarju Razvezani jezik pa najdemo: »odzadnji stric stric, ki te usmerja od zadaj in iz ozadja«. Poleg pomena v ožjem smislu »osebe, lobiji, ki imajo nadzor nad političnim dogajanjem, a jih javnost ne pozna« sva upoštevali tudi pomen v širšem smislu »(prikrite) vplivne vezi, možje«. Nanj je pravilno odgovorila več kot polovica študentov – 34 (61 %). Imeli so sicer malce težav z izražanjem in iskanjem primernih besed, odgovori so bili kar dolgi (npr. so osebe, ki vodijo, usmerjajo stvari, so glavni, v ospredju pa se kažejo osebe, ki nimajo svojega glasu, sledijo navodilom stricev iz ozadja), a če so zadeli bistvo, sva odgovor upoštevali. Še dva zanimiva, a napačna odgovora: mafija, pomoč od drugih.

Študentje najslabše poznajo pomene naslednjih frazemov: Damoklejev meč (2 pravilna odgovora (4 %)), gordijski vozel (8 pravilnih odgovorov (14 %)), posipati se s pepelom (6 pravilnih odgovorov (11 %)), duh uide iz steklenice (pravilnih odgovorov je bilo 7 (13 %)). Najboljše so reševali osmo nalogo (jabolko spora – pravilnih odgovorov je bilo 43 (77 %)) in zadnjo nalogo (strici iz ozadja – 34 pravilnih odgovorov (61 %)).

4. naloga

Pri četrti nalogi so študentje morali namesto podčrtanih delov zapisati ustrezen frazem. Naloga ima 16 primerov, vsi pa so prevzeti iz članka Erike Kržišnik in magistrske naloge Ane Marije Lednik, ki pa je vprašalniku dodala en primer: Odšel je užaljen. Ker ta ni bil vključen v test, ki so ga reševali študentje, ga pri analizi nisva obravnavala. Kržišnik je vprašalniku dodala le en novejši primer, in sicer primer 16: Prek spleta sta se dogovorila za zmenek, ne da bi se sploh poznala. Ocenjevanje je bilo zaradi narave naloge težje, saj lahko za en sam pomen navadno predvidevamo več različnih ustreznih frazemov. Tudi Kržišnik (2015: 138) nalogo označuje kot »najtežjo, saj ne zahteva le poznavanja frazema in njegovega pomena, pač pa v nekaterih primerih tudi celovito spremembo povedi, v kateri je zahtevana enobesedna ali prostobesednozvezna sopomenka navedena«. Kot pravilne odgovore sva upoštevala tiste, ki sta jih tudi avtorici predvidevali kot pravilne. Težavnost naloge dokazuje tudi pričujoča analiza, saj je naloga od vseh prej obravnavanih najslabše reševana.

Pri prvem primeru »Rodil se je v siromašni družini.« sva upoštevala vse rešitve navedene v magisterski nalogi, in sicer prijokati, privekati, ugledati luč sveta, priti na svet, prilesti na svet, zajokati, zibati (koga), (kdo) zajokati, štorklja prinesti (koga), ki so bili obravnavani v SSKJ in Kebrovem Slovarju slovenskih frazemov. Kot pravilno sva upoštevala tudi rešitev poviti (koga), ki je obravnavana v SSKJ. Vseh pravilnih odgovorov je bilo 30 (56 %), nepravilnih pa 24 (44 %), od tega jih je bilo 17 (31 %) nerešenih. Pri tem primeru nisva obravnavala nobenih zanimivih rešitev, saj so bile napačne rešitve le nepravilno navedeni frazemi.

Pri drugem primeru »Rada je opravljala.« sva upoštevala odgovore govoriti čez (koga), opletati z jezikom, nositi/vlačiti (koga) po zobeh, obirati (koga) do obisti/kosti, iztegovati jezik obravnavane v SSKJ in metati blato na (koga), vlačiti (koga/kaj) po blatu obravnavane v SSF. Pravilnih odgovorov je bilo 14 (26 %), nepravilnih pa 40 (74 %), od tega 15 (28 %) nerešenih. Zanimivi napačni odgovori so bili prati (čigavo) umazano perilo. govoriti komu za hrbtom, ki se je najpogosteje pojavljala ter govoriti čenče.

Pri tretjem primeru »Varala ga je tri leta.« sva upoštevala frazeme skakati čez plot/ojnice, vleči/voditi (koga) za nos, nasaditi/natakniti (komu) roge, (koga) okoli prenesti, ki so obravnavani tako v SSKJ kot SSF. Pravilnih odgovorov je bilo 36 (67 %), napačnih pa 18 (33 %), od tega 8 (15 %) nerešenih. Dve zanimivi rešitvi sta bili obesiti komu roge, ki ga kljub podobnosti s frazemom natakniti komu roge zaradi zgrešenega pomena nisva upoštevala, ter frazem biti nočna ptica, ki pa je frazem s povsem drugim pomenom.

Pri primeru »Nazadnje so se lotili dela.« sva upoštevala rešitve pljuniti v roke, prijeti za kramp, zgrabiti bika za roge, zavihati/zasukati (si) rokave, pljuniti v roke/dlani, ki so bile obravnavane v obeh do sedaj omenjenih slovarjih. Pravilnih rešitev je bilo 29 (54 %), napačnih pa 25 (46 %), od tega 19 (35 %) nerešenih. Kot zanimivi reštvi sta se pojavili mlatiti slamo in mešati meglo, ki najverjetneje izhajata iz frazemov mlatiti prazno slamo, ki ga SSF obravava za pomen vsebinsko prazno govoriti, in mešati meglo, ki ga SSKJ obravnava pri geslu mešati za pomen delati kaj nekoristnega, nepotrebnega, navadno pod pretvezo velike delavnosti, aktivnosti.

Peti primer »Zunaj močno dežuje.« je bil najboljše reševani primer pri četrti nalogi. Upoštevala sva rešitve lije kakor iz škafa, Lednik pa kot eno od možnih rešitev navede tudi frazem liti kakor izpod kapa, ampak se ta rešitev pri študentih ni pojavila. Pravilnih odgovorov je bilo 44 (82 %), nepravilnih pa 10 (18 %), od tega 4 nerešeni (7 %). Študentje so pri napačnih rešitvah navadno pozabili en del frazema (zunaj lije), zanimiva pa je bila rešitev zunaj je sodni dan.

En slabše reševanih primerov kljub velikemu številu možnih rešitev je bil »Hitro se je zaljubila.«, pri katerem sva upoštevala podariti (komu) srce, zadeti (koga) Amorjeva/Kupidova puščica, izgubiti srce, ponoreti za (kom), ljubezen (komu prestreliti srce), imeti srce prizadeto (od koga), imeti/čutiti/začutiti metuljčke v trebuhu/želodcu, ki so obravnavani v SSKJ in SSF. Lednik je pogojno upoštevala tudi interpretacijo navodila zaljubiti se na prvi pogled, ki pa se pri študentih ni pojavila. Pravilnih odgovorov je bilo 15 (28 %), nepravilnih pa 39 (72 %), od tega 22 (41 %) nerešenih. Je pa ta primer poln zanimivih inovacij in asocijacij kot so biti v rožicah/vijolicah: Keber ta frazem obravnava za pomen biti pijan. Biti z glavo v oblakih, videti skozi rožnata očala, slišati travo rasti, zatreskati/zatrapati se, izgubiti tla pod nogami Keber obravnava za pomen ne biti prepričan v pravilnost svojega dejanja, imeti ogrožen (družbeni) položaj, vržti se komu okoli vratu ...

Sedmi primer »Ta človek je moj glavni pomočnik.« je predvideval le eno možno rešitev, in sicer desna roka. Pravilnih odgovorov je bilo 34 (63 %), napačnih pa 20 (37 %), od tega 17 (31 %) nerešenih. Od zanimivih asociacij se je pojavila le rešitev glava mož.

Osmi primer »Odšel je, ne da bi kaj opravil/dobil.« je predvideval rešitvi ostati praznih rok in oditi z dolgim nosom, ki sta obravnavani v obeh slovarjih. Pravilnih rešitev je bilo 18 (33 %), napačnih pa 36 (67 %), ob tem 28 (52%) nerešenih. Kot zanimiva alternativna rešitev se je največkrat pojavil frazem meni nič, tebi nič, ki pa je v SSKJ obravnavan za pomen brez utemeljitve, nepričakovano, oditi brez pozdrava.

Pri devetemu primeru »Starši so ga zelo razvajali.« sta bili upoštevani rešitvi nositi po rokah in nositi na rokah. Pravilnih je bilo 18 odgovorov (33%) in nepravilnih 19 (66%), od tega 17 (47%) nerešenih. Večkrat se je kot napačen odgovor pojavil frazem zavijati v vato, katerega pomen se je študentom verjetno zdel podoben pomenu zahtevanega frazema, zanimiv primer pa je bil tudi hraniti z zlato/srebrno žlico, pri katerem gre najverjetneje za prenovitev frazema roditi se s srebrno žlico v ustih, ki ga Keber obravnava za pomena biti otrok bogatih staršev, imeti srečo v vseh stvareh.

Pri desetem primeru »Rada bi storila tako, da bi zadovoljila obe strani.« je bil predviden odgovor volk sit in koza cela. Rezultati so pokazali 19 (35%) pravilnih odgovorov, 35 napačnih (64%) in od tega 28 nerešenih (80%). Tudi pri tem primeru je bilo nekaj zanimivih napačnih odgovorov, na primer pregovor, kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, in odgovor sedeti na dveh stolih hkrati.

Enajsti primer »Iz našega lepega načrta ni nič.« je en izmed primerov, ki je predvideval veliko možnih pravilnih rešitev, in sicer frazeme je splaval po vodi, iz te moke ne bo kruha in iti, iti v franže, iti po gobe, pasti v vodo, iti po zlu in iti rakom žvižgat. Tukaj se je pojavilo 29 pravilnih (53%) in 25 (46%) napačnih odgovorov, od napačnih pa jih je 11 (44%) ostalo nerešenih., Zanimiv primer pa je bil odgovor ne tič ne miš.

Za dvanajsti primer »Ta človek se zna prilagoditi vsakemu režimu.« Lednik predvide frazem obračati plašč po vetru, obračati se po vetru, ki ga tudi Keber predvidi za pomen zaradi koristi prilagajati svoje ravnanje, prepričanje trenutnim razmeram in frazem plavati s tokom. Pravilnih rešitev je bilo 16 (29%), napačnih 38 (71%) in od tega 24 (63%) nerešenih. Izmed napačnih odgovorov se je nekajkrat pojavil dobro menja barvo, tudi je copata in je ovca.

Pri trinajstem primeru »Najprej sta govorila mirno, nato sta se stepla.« je bil kot pravilen odgovor upoštevan frazem skočiti si v lase. Tako je bilo pravilnih odgovorov 35 (64%) in napačnih 19 (35%), od tega pa 13 nerešenih (68%). Če se ozremo na napačno rešene naloge, se med takšnimi odgovori najpogosteje pojavljata primera kriliti z rokami in med njima je počilo.

Štirinajsti primer »Nikoli nič ne ve, ampak danes je dobro odgovoril. Tudi neumnemu se včasih posreči.« je za odgovor predvideval frazem še slepa kura zrno najde. Pri tem primeru je bilo pravilnih odgovorov 23 (42%), napačnih 31 (57%) in od tega 20 nerešenih (64%). Napačni odgovori so bili predvsem v obliki drugih frazemov, ki pa nimajo enakega pomena kot zahtevani, med njimi so na primer pade sekirca v med, tudi nekomu s slamo v glavi in tiha voda bregove dere.

Petnajsti primer »V starem stanovanju je bilo zelo mraz, tu pa vrišč od vseh strani, tako da smo prišli s slabega na slabše.« je bil dokaj dobro reševan, pri čemer je bil upoštevan odgovor z dežja pod kap. Tukaj je bilo pravilnih rešitev 36 (66%) in napačnih 18 (33), od tega 10 nerešenih (55%). Izmed napačnih odgovorov se zdita zanimiva iz dreka v gnoj in iz škafa pod kap. Pri slednjem je šlo najverjetneje za napačno zapomnitev frazema.

Pri šestnajstem primeru »Prek spleta sta se dogovorila za zmenek, ne da bi se sploh poznala.« je bil tudi dobro reševan, frazem, ki je bil predviden kot pravilni odgovor pa je bil zmenek na slepo. 33 (61%) odgovorov je bilo pravilnih, 21 (38%) napačnih in od tega 16 nerešenih (76%). Pri napačno rešenih nalogah je bil z nič točkami ocenjen odgovor slepi zmenek.

Glede na pričujočo analizo reševanja 4. naloge pri študentih slovenistike lahko zaključimo, da je bila ta od vseh do sedaj analiziranih nalog najslabše reševana, presenetljivo pa je prav veliko število nerešenih primerov. Sklepamo lahko, da je visok odstotek nerešenih izpitov najverjetneje posledica dolžine testa in ne neznanja frazeologije. Če povzamemo, je bil najslabše reševan drugi primer »Rada je opravljala.«, z le 25 % pravilnih rešitev, najboljše pa peti primer »Zunaj močno dežuje.« s kar 80 % pravilnih odgovorov. Najmanj študentov je odgovorilo na primera »Odšel je, ne da bi kaj opravil/dobil.« in »Rada bi storila tako, da bi zadovoljila obe strani.«, s kar 28 nerešenimi primeri, kar skupno znaša 52 % pri prvem in 80 % pri drugem navedenem primeru.

 === Literatura === Kržišnik, Erika, 1990: Frazeologija v osnovni in srednji šoli. Jezik in slovstvo 35/6. 134–141.

Kržišnik, Erika, 2015: Frazeologija v šoli – drugič. Jezik in slovstvo 60/3/4. 131–142.

Lednik, Ana Marija, 2016: Poznavanje in raba frazeologije med slovenskimi dijaki: magistrsko delo. Ljubljana: Oddelek za slovenistiko.