Sebastijan Krelj
Jakob Rigler: Kreljev jezik
[uredi]Članek je napisan v knjigi Začetki slovenskega knjižnega jezika. Knjigo je v Ljubljani izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, leta 1968.
Povzetek članka
[uredi]Članek govori o Kreljevem nestrinjanju s Trubarjevim konceptom knjižnega jezika. Krelj se ni strinjal s Trubarjevim germanizmom. Razlike med njunima jezikoma so predvsem v glasoslovju. Namesto glasa ӗ je Krelj uporablja e ali ei. Uporabljati je začel tudi glasova é in è. Odpravljal je refleks u za podaljšani o. V njegovih delih je inu zapisan kot u in ako kot o. Uvedel je novi glas ć, ki ga je označeval s ch. Pri Krelju zasledimo že prve primere prehoda v ṷ, medtem ko je Trubar govoril še trdi. Krelj s svojim jezikom ni prodrl, izboljšave je prinašal s svojim pravopisom.
Ključni pojmi
[uredi]Sebastijan Krelj, Kreljev jezik, Trubar
Analiza članka
[uredi]Čeprav je Krelj v svoj jezik prinašal kar nekaj novosti, je avtor besedila, Jakob Rigler, opozoril na pomanjkljivosti v Kreljevem jeziku. Krelj se je zavzemal za slovenski jezik, uvajal je nove glasove, vendar glasov v svojih delih ni uporabljal dosledno. Pri glasovih e, ei, è je večkrat mešal vse tri možnosti. Tudi pri glasovih o in u so nejasnosti. V Otročji bibliji je uporabljal samo glas u, v Postili slovenski pa samo glas o. Kljub vsemu pa je Krelj v slovenski jezik uvedel novosti, ki so se s časoma uveljavile v sedanjem knjižnem jeziku.
Vir
[uredi]Rigler Jakob (1968): Začetki slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti.