Samanta Kobal: Menjam strah za sladoled

UVOD

Mladinski roman Menjam strah za sladoled avtorice Samante Kobal se tako z vsebino kot s slogom približa mladostnikom, hkrati pa odpira veliko tem, o katerih se lahko pogovarjaš z mladimi in jih na ta način spodbudiš k razmišljanju in samorefleksiji. Roman je ob primerni pripravi primeren za zaključne razrede osnovne šole in za začetne letnike poklicne ali srednje strokovne šole. Za svojo pripravo sem izbrala 1. letnik srednje strokovne šole, obravnavali pa bi ga ob koncu leta v tematskem sklopu Posameznik, družina in družba. V seminarski nalogi bom najprej na kratko predstavila avtorico in obnovo romana, nato pa se bom lotila priprave na etapno domače branje, pri čemer bom dejavnosti razdelila na tri dele: pred branjem, med branjem in po branju, kjer bo tudi ocenjevanje.

O AVTORICI

Samanta Kobal se je rodila leta 1974 in je diplomirana dramaturginja. Leta 2012 je v Kopru ustanovila Gajblo, hišo ustvarjalnih zgodb, kjer že skoraj deset let razvija pripovedovanje v povezavi z gledališko umetnostjo ter gledališko pedagogiko. Od leta 2008 je glavna urednica ter avtorica gledaliških strani v časopisu za otroke Svetilnik, ki ga izdaja osem javnih zavodov za kulturo na območju Slovenske Istre. Časopis je v letu 2020 prejel priznanje z veliko plaketo Mestne občine Koper. Od leta 2015 je kot učiteljica strokovnih predmetov s področja gledališča zaposlena na Gimnaziji Nova Gorica, gledališko-filmska smer. Zrežirala je preko osemdeset predstav z otroki, mladino in odraslimi. Napisala je preko dvajset dramskih besedil za otroke, mladino in odrasle in jih v gledališki šoli ter na gimnaziji tudi uprizorila. Lani je izdala svoj prvi mladinski roman – Menjam strah za sladoled. V svoji karieri je prejela veliko nagrad: za svoje delo s področja gledališke pedagogike je na festivalih otroškega gledališča, v letih 2014, 2015, 2016, 2018 prejela srebrno plaketo. 2013 je bilo na natečaju za najboljša otroška in mladinska dramska besedila izbrano njeno besedilo za mladino Fatamorgana, 2015 pa je z dramskim besedilom za otroke Požrešni sesalec osvojila prvo mesto na natečaju Lutkovnega gledališča Maribor za najboljše dramsko besedilo za otroke. (Vir: SiGledal).

KRATKA OBNOVA ROMANA

Glavni protagonist in hkrati prvoosebni priopovedovalec je skoraj sedemnajstletni Tomaž, ki živi tipično brezskrbno najstniško življenje. Med poukom gleda skozi okno, včasih se spre z mamo, rad se druži s prijatelji. Vse se spremeni, ko se iz Italije v njegov blok preseli Teresa, ki je hkrati tudi njegova sošolka. V Tereso se na prvi pogled zaljubi in se hitro spoprijateljita. Ko v šolo pride tolpa nasilnežev, ki žali Tereso, se Tomaž prvič sreča z nestrpnostjo in nacionalizmom, hkrati pa tudi z nasiljem nasploh. S prijatelji se odločijo Teresi pomagati in v romanu je poleg negativnih tem predstavljen tudi pomen pravega prijateljstva in prve ljubezni.

METODA DOMAČEGA BRANJA: ETAPNO DOMAČE BRANJE

Kje? 1. letnik srednje strokovne šole, roman nagovarja razmišljujočega bralca. Kdaj? Proti koncu leta, ko bi z dijaki že usvojili (in ponovili) temeljne literarne pojme in bi bil na vrsti 4. tematski sklop; Posameznik, družina in družba.

Roman je sicer z nekaj prilagoditvami glede obravnave primeren tudi za 9. razred osnovne šole, potrebno bi bilo le nekoliko več razlage neznanih pojmov. Primeren je tudi za srednje poklicno izobraževanje, kjer je v katalogu znanja navedeno, da se v prvih dveh letnikih domače branje navezuje na tematike iz življenja mladih.

Cilji: Prebrano besedilo dijaki zvrstno, časovno in krajevno umestijo. Dijaki v romanu prepoznajo pomembne teme in določijo tip pripovedovalca. Ob branju, doživljanju in razumevanju besedila izražajo svoje vrednotenje in se do problema opredeljujejo ter ga aktualizirajo. Razvijajo zmožnost spoznanja temeljnih človeških vprašanj o odnosu med posameznikom, družino in družbo.

Didaktična prognoza: Ker je glavni protagonist romana najstnik, star ravno toliko kot dijaki in opisuje realnost najstniškega življenja, v katerem se prepleta veliko tem (ljubezen, prijateljstvo, nasilje, družinski odnosi), mislim, da bo dijakom všeč. Poleg tega je roman nov, tematika je (večno) aktualna, dodaten plus so večje, lahko berljive črke v romanu in dodane ilustracije. Morebitne težave vidim v razumevanju nekaterih pojmov. Z uporabo “hashtagov” se avtorica mladim bralcem še dodatno približa, morda pa bo katerega dijaka v romanu zmotil precejšen del italijanskega jezika.

DEJAVNOSTI PRED BRANJEM

Ura bi se začela z uvodno doživljajsko-izkušenjsko motivacijo, kjer bi učence povprašala, kakšen je zanje tipičen najstnik. Če bi bilo potrebno, bi jih spodbujala z vprašanji, kot so; kaj rad dela, kakšni so njegovi dnevi v šoli, kakšni so odnosi s starši, kaj se zgodi, ko se nekdo zaljubi … Kaj bi rekli zase, ste tipičen najstnik/najstnica? Ker jim je tema blizu, predvidevam, da bi se razgovorili in bi debata dobro stekla.

Po pogovoru jim povem, da bomo obravnavali mladinski roman, v katerem je glavni protagonist njihove starosti in da je tudi on tipičen najstnik, ki brezksrbno preživlja dni, dokler se ne zgodi nekaj, kar brezskrbno mladost postavi pod vprašaj in ga prisili, da začne razmišljati o resnih temah. Vprašam jih, s čim mislijo, da se je junak soočal. V dvojicah nizajo predloge in po nekaj minutah dvojice poročajo svoja ugibanja. Predvidevam, da bi se med odgovori pojavilo srečanje z medvrstniškim nasiljem – nato bi se pogovarjali o morebitnih izkušnjah z nasiljem ter kako so situacijo reševali. Če ne bi nihče omenil medvrstniškega nasilja, bi jim pomagala tako, da bi jim povedala, da je v naslovu romana beseda strah.

Nato bi jim povedala, da se v zgodbi z nasiljem neposredno ne sreča glavni junak, ampak njegova sošolka, ki se je v Slovenijo preselila iz Italije. Vprašala bi jih, kaj je po njihovem mnenju razlog za nasilje. Pogovarjali bi se o priseljencih, nesprejemanju drugačnosti, nacionalizmu in stereotipih. Na tem mestu bi sledila lokalizacija, pri čemer se ne bi osredotočali na čas dogajanja, ker je to sodobnost, ampak na prostor: Zgodba je postavljena v Novo Gorico, tudi avtorica je Primorka in to okolje dobro pozna. Dijake povprašam, kaj še je razlog, da je zgodba postavljena prav tja. Predvidevam, da bi dijaki hitro odgovorili, da je blizu meje z Italijo, nato pa bi se posvetili zgodovinskemu okviru – fašizmu in okupiran ozemlju ter delitvi ozemlja med Kraljevino SHS in Kraljevino Jugoslavijo in Italijo v obdobju med vojnama in v času 2. svetovne vojne.

Nato bi sledila napoved besedila – pogovarjali se bomo o romanu Menjam strah za sladoled avtorice Samante Kobal. Dijakom na tablo projeciram življenjepis avtorice in jim naročim, naj o njej v zvezek zapišejo pet povedi, ki se jim zdijo pomembne. Pred podajanjem navodil za branje, skupaj z dijaki ponovimo, kakšne so značilnosti romana.

Nato bi dijakom dala navodila za branje romana: Brali bomo etapno, roman sem razdelila na smiselne celote. Ob branju bi dijaki izpolnjevali dnevnik branja. Ure domačega branja bi imeli vsak ponedeljek, ko bi bila naša ura namenjena samo obravnavi domačega branja. Tako bi imeli med vikendom čas, da preberejo del romana. Do naslednjič morajo dijaki prebrati roman do vključno strani 93. V tem delu romana še ne pride do ustrahovanj in nasilja, ampak je predstavljen „lepši“ del najstništva: prijateljstvo, zavezništvo med sošolci, (prva) ljubezen in družinski odnosi. Dijakom naročim, naj naslednjič s seboj prinesejo knjige.

DEJAVNOSTI MED BRANJEM

PRVA URA MED BRANJEM

Najprej se pogovorimo o prebrani prvi tretjini romana. Dijake povprašam po prvih vtisih, kaj se jim je zdelo dobro in kaj morda ne, ali so imeli kakšne težave z razumevanjem, ali so se vživeli v glavno osebo (ali morda katero drugo) …

V dvojicah odgovarjajo na naslednja vprašanja:

1. Določite kraj in čas dogajanja v romanu. 2. Tip pripovedovalca v romanu? 3. Katere teme v začetnih poglavjih odpira roman? 4. Označite vse osebe, ki se v romanu (do zdaj) pojavijo in opišite odnose med njimi. 5. Katere zvrsti slovenskega jezika najdemo v romanu? Kakšno vlogo ima v romanu italijanščina? Kakšna pa je vloga „hashtagov“? 6. Poiščite odlomek, kjer Tomaž opisuje Terezo. Bi lahko rekli, da jo idealizira? Na podlagi njegovega opisa poskusite Terezo opisati z nekaj pridevniki. 7. Kako bi opisali Tomaževe občutke, ko se je srečal s prvo ljubeznijo? 8. Kaj za Tomaža pomeni prijateljstvo?

Na koncu pregledamo odgovore in se o njih pogovorimo, pustim, da se debata razvija tudi malo „po svoje“.

Proti koncu ure jim dam navodila za krajši spis, ki ga začnejo pisati pri pouku, končajo pa ga doma: V romanu gre Tomaž s Tereso na sladoled in ko ga Teresa pohvali za pravilen stavek v italijanskem jeziku, Tomaž razmišlja takole: „Ves svet je bil moj in brbotajoča lava se je smejala z mano in me grela z vso svojo toploto.“ Kako razumete ta citat? Napišite krajši spis, v katerem opišite dogodek, ko ste se počutili podobno kot Tomaž v tem trenutku. Spis tudi naslovite.

Do naslednje ure preberejo roman do strani 157.

DRUGA URA MED BRANJEM

Med branjem so se dijaki srečali z nasiljem in nestrpnostjo, zato bo to uro debata tekla o tem. Dijakom bi za začetek dala tole nalogo: Razmislite in zapišite: S pomočjo odlomkov razložite Tomažev odnos do nasilja. Kaj mislite, za kakšno rešitev se s prijatelji odločijo na koncu in zakaj? Je njihova odločitev pravilna? Kako bi vi ravnali na njihovem mestu?

Odlomka:

Ubitega pogleda buljijo vanjo in v njeno zevajočo luknjo brez las na glavi. Nič, kar se je pravkar zgodilo, ni O. K. To je nam vsem jasno. Nasilje na obeh straneh je zgrešeno. Nasilje za navidezno ohranjanje mišične mase se je spremenilo v nasilje za res. Ni prav! Nič ni prav! Štala! Velika štala! Mi doni v glavi. (Kobal 2023: 115)

V tistem trenutku bi tudi sam najraje brcal, pljuval in zmerjal vse po spisku, a mi je kristalno jasno, da bi nas v trenutku zmleli v prah. Pa saj se nekoga lotiti s pestmi sploh ne znamo, še manj pa upamo. /…/ „Ivan,“ začnem po neskončno dolgi in mučni tišini, „dajmo najprej ugotoviti, kaj je na stvari, in potem ukrepajmo. Če boš tipe na gobec, bodo oni tebe na gobec in jih boš ti dobil najbolj po gobcu. In veš zakaj? Zato ker tisti štirje znajo verjetno dobro mahat, od nas treh pa nihče, kar pomeni, da je naš poraz vnaprej zagotovljen.“ (Kobal 2023: 122).

Naslednja naloga bi bila skupinsko delo, kjer bi dijake razdelila v štiri skupine, vsaka pa bi dobila svojo nalogo, ki bi jo kasneje predstavila sošolcem. Naloge so različne težavnosti, zato bi tukaj lahko opravila diferenciacijo – seveda odvisno od razreda, ampak načeloma bi bolj zagreti in motivirani dijaki bi dobili težjo nalogo:

1. Skozi notranje monologe in samorefleksijo spoznamo odnos knjižnih junakov do drugačnosti, drugih narodov in priseljencev. Poiščite reprezentativne odlomke in napišite, kakšen je odnos Tomaža in njegovih prijateljev do pripadnikov drugih narodov in opišite čustva, ki jih ob tem doživljajo.

2. Razložite besede nacionalizem, tolpa, pacifizem, ščav. Besede umestite v kontekst – razložite, kako so pojmi povezani z zgodbo romana?

3. Se je Tomaž že pred dogodkom v šoli srečal z nestrpnostjo, nasiljem ali nacionalizmom? Kaj pa njegovi prijatelji? Opišite.

4. S katerimi oblikami nasiilja se srečamo v romanu? Kaj so vzroki družbenega in družinskega nasilja? Kako bi lahko nasilje preprečili?

Do naslednjič dijaki roman preberejo do konca.

DEJAVNOSTI PO BRANJU

Zdaj, ko so dijaki roman prebrali ini majo pred očmi celotno zgodbo, bi jih najprej povprašala po vtisih, ali so sledili zgodbi, s katero osebo so se poistovetili, katero obsojali, kaj jim je bilo všeč in kaj ne, …

Po debati jih razdelim v skupine, nato pa skupaj pripravljajo vprašanja za druge skupine. Vsaka skupina dobi kartico s ključnimi besedami, iztočnicami, na katere naj se vprašanja nanašajo. Vsaka skupina mora iz nabora besed (ni jih treba uporabiti v točno tej obliki) sestaviti dva smiselna vprašanja, ki se navezujeta na roman, pri tem pa lahko uporabijo tudi kakšen odlomek. Na vprašanja morajo tudi odgovoriti oz. predvideti odgovore, saj bodo kasneje ocenjevali svoje sošolce.

Kartice bi izgledalo nekako takole:

1. kartica Pogum Reševanje Terese Napetost, kriminalka

2. kartica

Naslov romana Strah, nasilje Prijateljstvo

3. kartica

Oko kamere Snemanje filma Ilustracije

4. kartica

Najstniki Vloga odraslih Odnosi

Z dijaki pogledamo posnetek, ko avtorica govori o svojem romanu: https://www.youtube.com/watch?v=NP-zTU7l-BI&t=309s (od 3.30 naprej).

Avtorica v prispevku omeni, da je zgodba izmišljena, da pa so v njej drobci, ki so se res zgodili, le da ne točno v tem zaporedju. Z dijaki ugotavljamo, kaj bi lahko bilo resnično, kje pa se je zdelo opisovanje malo pretirano, morda filmsko, celo fantazijsko.

OCENJEVANJE

Dijaki v skupinah po štiri pripravijo televizijski prispevek. Prispevek mora biti sestavljen iz dveh delov – prvi del so vprašanja oz. iztočnice, o čem morajo govoriti (vsaka skupina dobi svojo), drugi del pa njihovo mnenje o romanu. Dijaki se posnamejo s telefonom in na datum, ki ga določimo, predstavijo svoje delo. Ne bi jih omejevala z navodili, ampak bi jim pustila prosto pot (lahko vsi štirje dijaki govorijo pred kamero, lahko je en novinar in postavlja vprašanja, ostali pa odgovarjajo …). Cilj je dobiti pet posnetkov in s tem kar precej informacij o romanu. Posnetke bi skupaj komentirali, nato pa bi jih ocenila. Če se kdo spozna na urejanje videov, bi vse posnetke združili enega in dobili pravi prispevek o romanu (sicer pa bi za to prosili računalničarja).

Pripravite prispevek, ki naj bo sestavljen iz dveh delov:

1. del (vsaki skupini je določena ena alineja)

• Kdo so glavne osebe, kakšne so in kakšni so odnosi med njimi? Katere osebe so pozitivne in katere negativne? • Kako se je Tomaž kot lik razvijal skozi roman? Kje v romanu ste ugotovili, da odrašča? • Katere so glavne teme, ki jih odpira roman? Opišite jih in povejte, ali oz. na kakšen način so pomembne za zgodbo. • Kako avtorica ustvarja in stopnjuje napetost? Katere vrste nasilja srečamo v romanu in kako je nasilje predstavljeno? • Predstavite avtoričin slog pisanja in razmislite, kako vpliva na bralca. Lahko roman beremo kot kriminalko?

2. del

Povejte svoje mnenje o romanu, trudi se poiskati neke kvalitete – kaj je bilo v romanu dobro, kaj bi še posebej izpostavili, kaj vas je presenetilo, kaj je aktualno in zakaj? Izpostavite odlomek ali citat, ki se vas je še posebej dotaknil.

ZAKLJUČEK

V seminarski nalogi sem naredila pripravo za domače branje in če bi dijake 1. ali 2. letnikov kdaj poučevala, bi roman Menjam strah za sladoled vsekakor izbrala kot literaturo za domače branje. Želela sem, da dijaki veliko govorijo in s tem pokažejo, kako so roman razumeli in doživeli, izrazijo svoje mnenje, presojajo, vrednotijo in aktualizirajo. Ker bi roman obravnavala v srednjem strokovnem izobraževanju, kjer dijaki verjetno niso tako vešči branja kot npr. v gimnaziji, sem se odločila, da ocenjevanje izpeljem na zabaven in ustvarjalen način, kjer imajo dijaki res priložnost dobiti dobro oceno, saj v prvi vrsti želim branje mladim približati in zato ne želim, da bi bilo domače branje slaba izkušnja, ki bi pomenila veliko dela in na koncu slabo oceno.

VIRI IN LITERATURA

Kobal, Samanta, 2023. Menjam strah za sladoled. Medvode: Malinc

Krakar Vogel, Boža, 2020: Didaktika književnosti pri pouku slovenščine. Ljubljana: Založba Rokus Klett, d. o. o.

Kulturni raport: https://www.youtube.com/watch?v=NP-zTU7l-BI (datum dostopa: 9. 5. 2024)

Samanta Kobal. Sigledal: https://sigledal.org/geslo/Samanta_Kobal#Življenjepis (datum dostopa: 9. 5. 2024)

Katalog znanja za slovenščino (SSI): http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2015/programi/Ssi/KZ-IK/katalog.htm (datum dostopa: 8. 5. 2024)