Rumeni konj
| Rumeni konj | |
|---|---|
| Avtor | Lučka Petrič |
| Država | Slovenija |
| Jezik | slovenščina |
| Založnik | Mladinska knjiga |
| Datum izida | 1971 |
| Subjekt | slovenska književnost |
| Žanr | mladinski roman |
| Vrsta medija | tisk |
| Št. strani | 222 strani, 55 poglavij |
| Klasifikacija | |
| COBISS ID | 772894 |
| UDK | 821.163.6-311.2 |
Roman Rumeni konj je prvo večje dozorelo delo avtorice Lučke Petrič.
Zgodba
[uredi]Roman pripoveduje o najstnici Nataši. Živi z babico Marto. Zaradi babičine bolezni, se mora preseliti v majhno mesto, k teti Ini in Timu. V popolnoma novem okolju se počuti izgubljeno in osamljeno. Zelo si želi obiskovati glasbeno šolo in igrati klavir. Teta ji tega ne dovoli, zato Nataša pobegne. V Ljubljani pokliče Ireno, medicinsko sestro v bolnišnici, kjer je njena babica. Irena jo odpelje nazaj. Za Natašo se pričnejo naporni prvi dnevi v gimnaziji. Ne pozna nobenega in se zato počuti zelo osamljeno. Kar hitro si najde družbo. Zbliža se z Darjo, Štefko, Eriko, Metodom in Ano. Čeprav jih ima za prijatelje, se še vedno občasno norčujejo iz nje. Njena osamljenost ne mine.
Med prazniki se odpravijo na obisk k teti Martini. Vedno, ko je po odsotnosti stopila v razred, je bila vesela, da je spet zagledala znane obraze. Prijavi se tudi na plesne vaje, kjer zelo uživa. Ko se je vrnila z obiska pri Darji, je izvedela za smrt babice. Smrt jo je zelo potrla. Ni se več družila s sošolkami, bila je vsa ovita z žalostjo. Ob večerih, ko sta stric in teta zaspala, je sama jokala pozno v noč. Česarkoli se je lotila, ji ni šlo. Nikjer ni imela obstanka. Naslanjala se je na omaro, vrata, tavala je naokoli in se ni mogla rešiti svoje potrtosti.
Med počitnicami je skozi okno opazovala dogajanje na ulici. Opazovala je belega konja, ki je vsak ponedeljek pripeljal mleko. V roke je vzela svinčnik in barvice. Na papir je narisala rumenega konja. Postavila ga je na polico poleg ogledala, da je od tam gledal po sobi in se smejal. Ta rumena žival je prinesla veselje. Vsakdo se je moral nasmejati, kadarkoli ga je pogledal. Nataša je med prazniki sama ostajala doma. Ni se ji ljubilo iz postelje, postala je lena. Njeno življenje postane obarvano z veseljem, ko se zaljubi v Metoda. Večkrat sta se v šoli pogovarjala o matematiki ali slikarstvu in se smejala. Doma pa je sanjarila o stvareh, ki mu jih ni upala povedati.
Po koncem prvega šolskega obdobja pa Nataša doživi še en padec. Teta in stric ji pripravita presenečenja. Preselili se bodo v Ljubljano. Postala je depresivna. Ni si več umivala obraza, tudi zob ne. Ni se hotela več česati in pogledati v ogledalo. Teta jo je vodila na sprehod. Nataša ji je sledila kot majhen ubogljiv psiček, ki nima svoje volje. Spet je prišla v šolo, kamor je hodila pred letom dni. Zdelo se ji je vse drugače. Bila je venomer potrta in je jokala za vsako malenkost.
Nekega pomladnega dne je Ina povabila Natašo v malo mestece, ker je imela tam opravek. Zdelo se ji je prav tako kot vedno. Gimnazija je še stala na istem kraju. Nataša je sledila teti skozi ulice in pozdravljala znane ljudi. Iskala je del preteklosti. Vse se ji je zdelo brez pomena. Brez pomena se ji je zdel tudi mali Rumeni konj, ki ga je nosila v torbici. Predstavljal je košček sanj in spomin na tiste dni, ki se ne bodo več vrnili.
Kritike
[uredi]Za roman Rumeni konj ni bilo napisanih kritik.