Rdeči gardist

Iz Wikiverza
Skoči na: navigacija, iskanje

Rdeči gardist je tekst Miška Kranjca, ki govori o zgodovinskih dogodkih. Pripoveduje o začetku revolucije v Prekmurju leta 1918. Roman je izšel leta 1964 pri Pomurski založbi v Murski Soboti. Drugi zvezek ima štiri dele, sedemindvajset poglavij, 455 strani in 176.000 besed. Po romanu je bila ustvarjena celovečerna televizijska drama.

Zgodba[uredi]

Na začetku druge knjige se Štef Prša skriva pred vojsko. Nekega večera se zateče na domačijo, kjer živi Goldensternova Böža. Ta mu izpove svojo ljubezen in ga poljubi. Štefu med celotno zgodbo ponudijo svojo ljubezen kar tri ženske, vendar se ne odloči za nobeno izmed njih. Obišče tudi Korenove ter se želi posloviti od Mankice, kar mu ne uspe. Skupaj z bratoma Nacijem in Vankom se odpravi na pot. Obiskuje ljudi, išče somišljenike in možne borce ter veliko pripoveduje o revoluciji, priključitvi k Jugoslaviji in delitvi zemlje med ljudi. Vojska po domovih išče upornike, ker so le-ti ropali po trgovinah in gostilnah, zlasti židovskih. Anton Horvat - Fenyvessi, nekdanji žandar in trenutni izbranec Mankice, se brez slovesa vrne v svojo domovino na Slovaško. Župnika Kleka izpustijo iz ječe; zdravje se mu slabša, zato preživi nekaj časa v Radgonski bolnišnici, kjer ga obišče Štef. Vilmoš Tkalec, ki je vodil vojsko proti revolucionarjem, se vrne domov brez podpore in denarja za njegovo vojsko. V Sloveniji sprejmejo majsko deklaracijo, general Maister pa se uspešno bojuje na Štajerskem. Po zaslugi svojega strica, dr. Obále, Tkalec postane poveljnik meščanske straže. Joško Kolenc se spreobrnjen vrne v domače mesto k Böži. Revolucije je konec. Tkalec prepriča Kolenca, da se mu pridruži v novi vojski pod njegovim vodstvom. Skupaj skoraj ulovita Štefa, vendar jim ta pobegne. Vojaki za nekaj dni odpeljejo v ječo Böžo in Mankico. Prševi trije bratje pobegnejo. Kasneje jih ujamejo v Varaždinu in skupaj s hrvaško vojsko pod vodstvom generala Jurišića se odpravijo osvobajat svoje Prekmurje. Medmurje je osvobojeno nekaj dni. Kolenc se bojuje v madžarski vojski proti jugoslovanski. Jurišićeva vojska je poražena.

Kritike[uredi]

„Kranjčev roman Rdeči gardist je široko zasnovana epska pripoved, a celo iz te široke zasnove se je pisatelja razvlekel bolj, kot je to sam pričakoval. Po njegovi napovedi v prvi knjigi naj bi roman obsegal dva dela, v drugi knjigi napoveduje še tretji del, kar kaže na to, da mu je snov pod peresom sproti naraščala.”

„Misel, da bi prekmurske dogodke iz teh nemirnih časov povezal v roman, se je Kranjcu najbrž porodila nekje ob njegovem romanu Mladost v močvirju. Ze tam pisatelj prikazuje prekmursko reberijo ob koncu prve svetovne vojne, ki je sicer obstajala le v ropanju trgovin, ki pa je vendarle pričala o tem, da se je v ljudstvu prebudil revolucionarni duh.”

„Glede na to, da je Rdeči gardist skrbno izdelan zgodovinski roman, je seveda nujno, da v njem nastopajo tudi avtentične zgodovinske osebnosti. Še več: v celotnem tekstu imajo precej vidnejše mesto kot tiste, ki jih je ustvarila avtorjeva domišljija, in tako bi najbrž bila umestna celo trditev, da v romanu kronist ves čas izpodriva umetnika. Vsi važnejši dogodki so koncentrirani pravzaprav okrog teh zgodovinskih oseb in videti je, da jim je pisatelj namenil toliko več prostora, kolikor bolj so s svojimi akcijami orali po ledini do tedaj neosveščenega Prekmurja.”

„Kranjec je o vseh teh dogodkih nabral ogromno zgodovinskega materiala. Naravnost občudovati je treba to veliko pisateljevo sposobnost za odkrivanje najraznovrstnejših podrobnosti, pa naj gre za potek dogodkov, za odnose med protagonisti te napete igre ali za miselne in nazorske peripetije v posameznikih.”

„Kranjčev Rdeči gardist je na splošno preveč razvlečen tekst, premalo domišljen, preveč hlastavo pisan. Tudi jezik je ponekod površen. Daje pa celovito podobo prekmurskih dogodkov ob koncu prve svetovne vojne in v tem je njegova največja vrednost.” (Šifrer 1968)

Ferdo Godina: „…rečem in trdim, da je bil duhovnik 'prve klase' … da je bil Klekl pobožen duhovnik… Bil je dober pridigar, dober organizator za tretji red. Zato je užival veliko spoštovanje … Miško Kranjec, pisatelj, je blatil Klekla, jaz pa ga bom zagovarjal, ker je bil v resnici dober duhovnik…” (Ferdo Godina 1972)

Peter Štumpf: „M. Kranjec Klekla ironizira kot naslednika in sina sv. Štefana kralja; da je bil spiritist pod vplivom kanonika Béle Hontija. Kleklov značaj predstavlja z izrazi: hinavščina, je hinavščil, licemerstvo, slepomišenje, vedno je zvitoperil, krinka svetništva na njegovem obrazu Kranjec hoče v Rdečem gardistu dokazati, da je bil Klekl samozvani voditelj prekmurskih Slovencev, ves predan Madžarski, in nič ni naredil za priključitev Prekmurja k Jugoslaviji. Klekla moralno diskvalificira tudiu, ko pravi: "Imel se je za Slovenca... Vojna je odkrila trde in hkrati grde resnice: da je sam bil z dušo in telesom predan Madžarski..." I. Zelko se zamisli: "Da se Kranjec neštetokrat norčuje iz Kleklovega verskega življenja, pojmovanja in izražanja, to spričo prikazane oznake Kleklovega narodnega in političnega dela ni čudno..." Ko je dr. Vilko Novak pisatelju Mišku Kranjcu rekel: "Zakaj si Kleklu st. prilepil narodno izdajstvo in druge izmišljotine, ki so nečastne za pisatelja?" je ta odgovoril: "Nikomur nočem delati krivice, tudi Kleklu ne. Obljubim, da bom to popravil." Žal, tega ni naredil.” (Peter Štumpf 2002)

Stanislav Zver: „Pisatelj M. Kranjec Klekla in njegovo delo v nekaterih svojih knjigah (npr. Pisarna, Zalesje se prebuja, Rdeči gardist), predstavi in upodobi v neobjektivni luči, kot izdajalca in človeka, ki je malo (beri nič) naredil za slovenstvo na prekmurskih tleh... V romani "Rdeči gardist," ki je izšel v treh knjigah, piše med drugim o Kleklu: "Kdaj in kje se začne Kleklovo izdajstvo? Tisti trenutek, ko mu je postalo jasno, da je dr. Ivanocy ustanovil prekmurski slovenski tisk zato, da bi skrajno zaostalo prekmursko slovensko ljudstvo odvračal od poseganja po slovenski knjigi z one strani, in s tem namerno odvračal ljudi od Slovenije, njihove pradomovine, pa jih namerno vodil pod okrilje 'zmožne gospe vogrske'..."” (Stanislav Zver 2001)

Literatura[uredi]

  • Miško Kranjec: Rdeči gardist: Roman v dveh knjigah: Murska Sobota: Pomurska založba, 1965. cobiss
  • Jože Šifrer. Miško Kranjec, Rdeči gardist. Sodobnost 15/8–9. dLib