Proteus (revija)

Proteus je slovenska poljudnoznanstvena revija s področja naravoslovja, ki jo izdaja Prirodoslovno društvo Slovenije (PDS).

Zgodovina revije Proteus

Začetek

Začetki segajo v leto 1918, ko je tedaj ustanovljena Tiskovna zadruga v Ljubljani, ki je prevzela izdajo Ljubljanskega zvona, sprožila idejo o izdaji slovenskega poljudnoznanstvenega časopisa. Priroda je bilo določeno ime novega časopisa, za urednika pa je bil izbran dr. Pavel Grošelj. Čeprav so bili izdelani klišeji za naslovno stran, vinjete in zbrani prvi prispevki, do izida Prirode ni prišlo.

Po petnajstih letih je zamisel zopet oživela. Takrat jo je sprožila skupina prirodoslovcev v Prirodoslovni sekciji Muzejskega društva za Kranjsko, iz katere je pozneje nastalo sedanje Prirodoslovno društvo Slovenije. Izdajo poljudnoznanstvenega časopisa so pripravljali prof. dr. Alija Košir, prof. dr. Ljudevit Kuščer, prof. dr. Božo Škerlj in dr. Lavo Čermelj. Novi list naj bi se imenoval Priroda in tehnika. Tedaj jih je pritegnil še dr. Pavla Grošlja, ki je bil že od vsega začetka določen za urednika. Na njegov predlog so opustili prvotno predvideno ime novega časopisa in mu dali ime po človeški ribici, Proteus, ki naj bi bil “srečen genius loci, simbol požrtvovalne ljubezni do prirode in domačije”.

Proteus je začel izhajati jeseni leta 1933. Sedem let ga je urejal Pavel Grošelj. Po njegovi smrti, 26. januarja 1940, pa je urednik postal dr. Lavo Čermelj. Takrat je bil ustanovljen uredniški odbor, ki so ga poleg urednika sestavljali še dr. Jovan Hadži, dr. Alija Košir in dr. Hubert Pehani. Čermelj je urejal časopis do druge svetovne vojne.

Po drugi svetovni vojni

Med vojno je Proteus strogo varoval kulturni molk. Šele leta 1945 je zopet oživel. Prva številka je bila ponatis že leta 1941 izdane prve številke osmega letnika. Drugo in tretjo številko je uredil dr. Alija Košir. Nato pa je uredništvo prevzel dr. Anton Peterlin, ki je uredil tudi ves naslednji letnik in pripravil prvo številko desetega letnika. Tedaj je društvo spet poverilo uredništvo dr. Lavu Čermelju, ki je Proteus urejal naslednjih enaindvajset let.

V zadnji številki 31. letnika se je Prirodoslovno društvo Slovenije zahvalilo dr. Lavu Čermelju in ga imenovalo za častnega urednika, on pa se je zahvalil izdajatelju, sodelavcem v uredništvu, piscem, bralcem in tiskarni Tone Tomšič, ki je tiskala list vse povojno obdobje.

Ko je leta 1969 dr. Anton Ramovš prevzel uredništvo, se je zgodilo več pomembnih sprememb. Revija je dobila 16 barvnih strani in nov logotip , ki je v eni od različic še zdaj v rabi. Proteus v celoti prevzela Tiskarna Mladinska knjiga, ki ga je tiskala do 64. letnika. Imenovan je bil tudi nov uredniški odbor.

Z 32. letnikom se je Prirodoslovno društvo Slovenije odločilo tudi za poslovno spremembo. Založništvo in trženje Proteusa je s pogodbo oddalo Založbi Mladinska knjiga, obdržalo pa je izdajateljstvo. S tem je bila razbremenjena društvena uprava, Proteus pa se je uspešno uvrstil med mladinsko periodiko imenovane založbe. Tako je ostalo vse do leta 1992, ko je Prirodoslovno društvo Slovenije spet samo prevzelo izdajanje in zalaganje glasila.

V 35. letniku je uredništvo uvedlo kratke izvlečke na začetku večjih člankov. V 42. letniku, ko je urejanje za osem let prevzel dr. Tone Wraber, je (januarja 1980) umrl Lavo Čermelj, do konca zvesti sodelavec Proteusa. V času urednikovanja dr. Matije Gogala je Proteus uvedel angleške prevode kazala s povzetki člankov. Z 58. letnikom je uredništvo prevzel Stane Peterlin. Razširjen je bil uredniški odbor, obseg letnika se je povečal na 480 strani, list pa je ves v barvnem tisku. Od 59. letnika dalje so ob člankih predstavljani njihovi avtorji, manj znani strokovni izrazi pa razloženi v slovarčku. Z 61. letnikom se je Proteus skupaj s Prirodoslovnim društvom Slovenije predstavil na svetovnem spletu.

V samostojni Sloveniji

Z 62. letnikom je glavni urednik postal dr. Ivan Kreft, odgovorni urednik pa je ostal Stane Peterlin. S 64. letnikom je Prirodoslovno društvo Slovenije prekinilo pogodbo s Tiskarno Mladinska knjiga in tisk revije zaupalo Tiskarni Delo, d. d. 65. letnik je urejala Janja Benedik, s 66. letnikom pa je urejanje prevzel Matjaž Mastnak. Ta je revijo urejal do 69. letnika, ko je prvi dve številki uredil dr. Sašo Dolenc, uredniško delo pa je za njim prevzel dr. Tomaž Sajovic, ki je še vedno glavni urednik revije Proteus. V tem času se je zamenjal tudi uredniški odbor. Tisk revije je z 69. letnikom prevzela tiskarna Trajanus, ustanovljen pa je bil tudi uredniški svet revije Proteus.

Priznanja, ki jih je prejela revija Proteus

• Red zaslug za narod s srebrnimi žarki “v zvezi s štiridesetletnico obstoja in za zasluge v populariziranju naravoslovnih znanosti in pomena varstva narave in človekovega okolja”: november, 1974.

• Priznanje občinske raziskovalne skupnosti Ljubljana center “za uspešno delo pri širjenju naravoslovne in tehnične kulture in vzpodbujanje mladih k raziskovalnemu delu”: december, 1982.

Uredniki

Uredniki revije Proteus:

• dr. Pavel Grošelj (1883 - 1940)
• dr. Lavo Čermelj (1889 - 1980)
• dr. Anton Peterlin (1908 - 1993)
• dr. Alija Košir (1891 - 1973)
• dr. Anton Ramovš (1924 - 2011)
• dr. France Adamič (1911 - 2004)
• dr. Tone Wraber (1938 - 2010)
• dr. Matija Gogala (1937 - )
• dr. Ivan Kreft
• Stane Peterlin (1937 - )
• dr. Samo Ribarič
• Janja Benedik
• Matjaž Mastnak
• dr. Sašo Dolenc
• dr. Tomaž Sajovic (1950 - )

Viri

• Revija Proteus na spletni strani PDS.
• Wikipedija