Predavanje 16. 3. 2020
Ne, ni mi treba nameščati programa za snemanje zaslona in iskati mikrofona, saj lahko zapišem, kar hočem povedati. Zmagovite vrnitve ustne kulture to ne bo ustavilo, imel pa bom dober občutek, če se bom s svojim delom še naprej umeščal v pisno kulturo. Omika se začne s pisanjem, ljudstvo postane narod, ko poskrbi za pisne dokumente svoje kulturne eksistence, pojem izobraženstva (inteligence) se je vzpostavil šele s sposobnostjo pisnega izražanja in pisnega dokumentiranja. V času domače in globalne antiintelektualne nastrojenosti se mi zdi vzdrževanje razlike med ljudskim (folklornim) in omikanim še posebej pomembno. Hudo bi bilo, če bi izobražena kultura sprejela pravila, po katerih funkcionira ljudska kultura. Se vidi kot gradnja slonokoščenega stolpa? Ne bi se smelo, to nikakor ni moj namen, bognasvaruj intelektualne samozadostnosti, vendar ...
Na današnji dan so se rodili pesnika Hilarij Zorn in Franjo Neubauer, legendarni mariborski založnik Jože Košar in pisatelj kmečkih povesti z dogajališčem v Halozah Jože Krivec. Oba pesnika stopata v našo zavest preko Simona Gregorčiča: Zornu, ki je bil kot Gregorčič duhovnik in je pesniškega sobrata branil pred Mahničevo kritiko, je Gregorčič namenil eno svojih priložnostnih pesmi (nedavno smo jo postavili na Wikivir), vplival pa je tudi na Neubauerja, ki je objavljal v osrednjem literarnem glasilu Ljubljanskem zvonu in danes ni poznan najbrž tudi zato, ker je premlad umrl, da bi ustvaril kaj več. Na ime Jožeta Krivca boste naleteli v moji monografiji o kmečki povesti, ni pa tam biografskega podatka, da je po drugi vojni emigriral v Argentino in tam umrl. Umrl je na današnji dan Žiga Laykauf iz Mozirja, o njem še nimamo gesla in ga že umeščam na seznam nalog. S slovensko ameriško literarno sceno je povezano tudi ime Ivan Molek. Bil je urednik časopisa Prosveta, med drugo svetovno vojno je nastopil proti Adamičevemu zavzemanju za zavezniško priznanje Titovih partizanov in zato ostal med emigranti osamljen. Poznan je kot prevajalec in mož pisateljice Mary Molek, ki je v angleščino prevedla njegovo avtobiografijo Dva svetova.
Na današnji je leta 37 umrl rimski cesar Tiberij. Ko vtipkam njegovo ime v iskalnik slovenskih zgodovinski romanov (pozor, modus napredno iskanje > zgodovinske osebe > tiberij), dobim podatek, da nastopa v pripovedi Pod rimskim orlom Petra Bohinjca, tistega Bohinjca, iz katerega se je Izidor Cankar norčeval v romanu S poti. 1940 je umrla nobelovka Selma Lagerlöf, 1997 pa plesalka in pesnica w:Berta Bojetu - Boeta, prva žena politika Zmaga Jelinčiča in mati poznavalca judovske kulture Klemena Jelinčiča. Aja, 1868 se je na današnji dan rodil ruski pisatelj Maksim Gorki, ki se je ob rojstvu pisal čisto drugače.
V teh časih ni mogoče kar tako mimo epidemije. V literarno zgodovino jo vključimo z vprašanjem, kako se je (slovenska) literatura doslej soočala s podobnimi izkušnjami. O virusnih obolenjih se je začelo govoriti in pisati šele od odkritja virusov dalje (prva omemba na Slovenskem je bila menda leta 1922 v zvezi s svinjsko kugo), prej so to izkušnjo artikulirali izrazi krvava griža, kuga, črne koze. Na forumu Slovlit je tema kuga te dni kar živa, glej sporočila Komunikacija v času pandemije, kuga in Obvezno berilo v času kuge. Že prej pa Pesnik in epidemiolog. Sam običajno začenjam z naprednim iskanjem v zbirki zgodovinskega romana: Ko v rubirko Motivi vtipkam virus, ne dobim nič, iskalni izraz kuga pa pokaže naslednje romane:
- Lojze Ilija: Zadnji rabin v Ljubljani,
- Drago Jančar: Galjot,
- Robert Košar: Martin Močan,
- Josip Lavtižar: Lipniški grad pri Radovljici,
- Mimi Malenšek: Mlin nad Savo,
- Ksaver Meško: Črna smrt,
- Zora Piščanec: Pastirica Urška,
- Ivan Pregelj: Plebanus Joannes,
- Alojzij Remec: Anno domini, *Ilka Vašte: Gričarji,
- Zlata Vokač: Marpurgi.
Ker popisovanje motivov za zbirko ni bilo izčrpno, iz glave lahko dodam še druga dela:
- Pregljevega Magistra Antona,
- Bevkova romana Človek proti človeku in pred njim
- Znamenja na nebu
Bolezen je v žanru ženskega romana pomemben motiv, pravzaprav najbolj trdoživo žanrsko določilo, ki razrešuje zamotane situacije, tudi tako, da obolela oseba umre, vendar ne gre za epidemije, te so značilne le za žanr zgodovinskega romana. Zdaj se spomnim še enega romana: Jožeta Dularja Krka umira (1943), ki govori o račji kugi (gre za rake, ne za race :). V zgodovinskem romanu prispeva k prepoznavni zgodovinski atmosferi, sistematičnega premisleka o sporočilni dinamiki motiva epidemije skozi naštete romane se pa še nisem lotil.
Planinska literatura. Že več ur se ukvarjamo s slovenskim planinskim pisanjem. Danes sem imel namen pokazati na nemške literarne tematizacije slovenskih gora in njenih prebivalcev. Saj je vse na prosojnicah (ppt) in v študiji na spletu (Planinska povest), vabim k njihovemu prebiranju.
Pokazati sem nameraval tudi nekaj izsekov iz nemških planinskih filmov, ki so nastajali v istem času kot slovenski in v podobnem razmerju z istočasno planinsko literaturo. Nemške filme si lahko ogledujemo na Youtubu, slovenskih pa "zaradi avtorskih pravic" ne – kulturna sabotaža in samodestrukcija!
Tole je koncept, ki ga bom v prihodnjih dneh še nekoliko razširil.
Smrt virusom, svobodo mišljenju! Miran Hladnik