Pot kulturne dediščine (Wikiverza)
Pot kulturne dediščine je pohodniška pešpot, ki poteka po vaseh v Občini Žirovnica, kjer stojijo rojstne hiše Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna, Franceta Prešerna ter čebelnjak Antona Janše. Pot se začne v Žirovnici konča pa v Vrbi. Dolga je dobrih osem kilometrov, pohodnik pa jo prehodi v dveh oziroma v štirih urah, če si ogleda še notranjosti hiš omenjenih literatov. Tradicionalen pohod je organiziran osmega februarja.
Dežela kranjska
nima lepš' ga kraja,
ko je z okol'šč'no ta,
podoba raja.
(France Prešeren, Krst pri Savici)
Potek poti s petimi osrednjimi točkami
[uredi]- Rojstna hiša Matije Čopa (Žirovnica)
- Aleja slavnih mož (Zabreznica)
- Rekonstrukcija Janševega čebelnjaka (Breznica)
- Rojstna hiša Frana Saleškega Finžgarja (Doslovče)
- Rojstna vas Toma Zupana (Smokuč)
- Rojstna hiša Janeza Jalna (Rodine)
- Cerkev svetega Klemena (Rodine)
- Cerkev svetega Marka (Vrba)
- Stara vaška lipa (Vrba)
- Rojstna hiša Franceta Prešerna (Vrba)
Opis poti
[uredi]Pot kulturne dediščine se začne v Žirovnici, natančneje pri rojstni hiši Matije Čopa. Nadaljuje se skozi vas Selo pri Žirovnici. Naslednji postanek je pred osnovno šolo v Zabreznici, kjer si popotniki ogledajo Alejo slavnih mož, ki jo sestavljajo doprsni kipi Franceta Prešerna, Matije Čopa, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Jalna ter Antona Janše.. V vasi Breznica stoji rekonstrukcija Janševega čebelnjaka. Od tod pot vodi do rojstne hiše pisatelja Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah. Skozi Smokuč, rojstno vas prvega prešernoslovca Toma Zupana, pohodniki prispejo do Rodin, kjer si ogledajo rojstno hišo Janeza Jalna in cerkev svetega Klemena. Zadnja postaja je vas Vrba, kjer se je rodil največji slovenski pesnik France Prešeren. Poleg njegove rojstne hiše tu stojita še cerkev svetega Marka, ki jo pesnik omenja v Sonetjih nesreče ter stara vaška lipa, ki je spomenik državnega pomena.