Pogovor:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

7. nov. 2014[uredi]

Ker uspemo na predavanjih pregledati le manjši del domačih nalog, naj tule povem tisto, za kar je zmanjkalo časa, in povzamem najpomembnejše.

  • Do naslednjega tedna, 14. nov. 2014, na svoji pogovorni strani zapišite nekaj stavkov o prebranih poglavjih Nove pisarije, rekli smo do poglavja Avtorske licence. Lahko je to povzetek, razlaga neznane besede, novega termina ali pojma (npr. kaj je to »lumpenproletariat« – pa ne planit vsi na to besedo :), opozorilo na napako, stališče, komentar ipd.
  • Upoštevaj pripombe demonstratorke na pogovorni strani besedila, ki ga urejaš na Wikiviru.
  • Kdor zamuja z domačo nalogo, naj poleg nje opravi še družbeno koristno delo. Pretipkati je treba kazalo knjige s seznama na Wikipedija:WikiProjekt Romani#Kazala strokovnih knjig. In z linkom na svoji pogovorni strani na Wikiverzi pokazati na opravljeno delo, ki bo seveda deležno pripomb, preden izbrišem hipoteko.
  • Danes smo opozarjali na razlike med literarnimi, literarnovednimi, jezikoslovnimi in kulturnimi dogodki, na razlike med literarno kritiko in literarnovedno razpravo ter pokazali na Slovlit kot vir literarnovednih novic.
  • Žal pa ni bilo časa pohvaliti naslednjih uspelih poročil: Polona Pahor (Literarni atlas Ljubljane; napravite še povezavo na urednika Marjana Dolgana na Wikipediji), Melina Hrženjak (zaradi stališča, da bi moral biti novi slovar prosto dostopen vsem), Anja Pirnat (zaradi korajžne izbire alternativnega žanra; Dragana Šando vpišite na seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev na Wpji), Mia Hočevar (zabavno), Marcela Petrevčič (polinkajte literarnega zgodovinarja Mirka Rupla na Wpji), Jera Sitar (zaradi opozorila na Pavleta Merkuja; napravite link nanj), Maja Kovač (zaradi Davida Bandlja, manjka še link na Wpjo), Ana Plantan (JiS in Center za slovenščino), Karolina Zgaga (Grošljev simpozij, polinkajte na Grošlja na Wpji), Katarina Pribožič (iznajdljivo), Irena Podbevšek (Matjaža Lunačka vključite tudi na seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev; drugi pa ga poguglajte, ker bo v testu lahko vprašanje, kdo je to), Borut Kuhar (110-obletnica Alfonza Gspana; napravite link nanj), Nuša Fabjan (zaradi opozorila na seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev na Wpji), Miha Zavrtanik (o smrti Helge Glušič in Mirka Juraka), Rok Mrvič (AirBeletrina), Luka Kropivnik (Štefan Barbarič; polinkajte). Pokaži mi na svoj tekst, če sem ga v temle pregledu slučajno spregledal.
  • Nekaterim manjka prgišče vejic, pisoč > pišoč, nevem > ne vem, javno objavljen > objavljen, opremljanje naslovov del z narekovaji ni zaželeno itd.
  • Nekateri imate eno nalogo na osebni strani, drugo pa na pogovorni strani osebne strani; prenesite na eno mesto.
  • Naslovi naj ne bodo v verzalkah (kaj so to verzalke?) in naj ne bodo okrancljani s krepkim, ležečim rezom ali barvicami.
  • Nekateri ste se odločili nova poglavja postavljati na vrh strani. Poglejte, kaj piše o tem v Novi pisariji (poglavje Slog).

--Hladnikm (pogovor) 21:16, 7. november 2014 (CET)

17. okt. 2014[uredi]

Povzetek zapisov ob prelistavanju Slavistične revije:

  • je drugačna od revij, ki jih dobimo v trafikah in se nanašajo na popularna področja človeškega življenja
  • na spletu je zastonj celotni arhiv revije od 1948 dalje
  • imena avtorjev člankov niso poznana, se jih pa splača poguglati in si jih zapomniti
  • članki imajo enotno kompozicijo: številka UDK in avtorjevo ime na vrhu, izvleček v slovenščini in angleščini, na koncu povzetek v tujem jeziku; pod črto na dnu strani so opombe, pred povzetkom seznam uporabljene literature (temu rečemo znanstveni aparat)
  • drugojezični segmenti (npr. kazalo v angleščini) govorijo o mednarodnem statusu oz. ambiciji informacij
  • tuja imena avtorjev pričajo, da slovenska literatura in jezik ne zanimata samo rojakov, ampak tudi tuje raziskovalce
  • revija je asketsko (puščobno) oblikovana, ker strokovne revije pač niso oblikovane po zgledu rumenega tiska
  • rdeča barva platnic nima nobenega pomena :), je le znamenje kontinuitete in skrbi za prepoznavnost revije
  • še mnogo drugega: izide četvero številk letno, obstajata dve skupini objav: razprave in zapiski/ocene, pisci se radi sklicujejo na predhodne objave z navajanjem avtorjev in letnic teh objav oklepajih ali v opombah itd.

Naučili smo se, da:

  • prazna vrstica pomeni odstavek
  • pod svoj zapis se podpišemo s klikom na ikono peresa v meniju
  • naslov napravimo z dvema enačajema spredaj in zadaj
  • ležeči tisk z dvema apostrofoma (vendar ga ne uporabljamo po nemarnem)
  • za naslove ne uporabljamo verzalk
  • iz zgodovine prispevka se da razbrati, kdaj smo ga pisali in kako smo ga popravljali
  • če pisec svojega besedila ne vključi v kazalo ali se ne prijavi, je njegovo besedilo težko najti.

Ugotovitve in opozorila

  • večina si je za poročilo izbrala doživljajski spis, posamezni pa tudi leposlovni izraz, formo pisma ali publicističnega poročila; cilj predmeta je navaditi se na slog strokovnega poročanja, ki pomeni omejitev pristranskega osebnega stališča, zavzemanja ali nasprotovanja (všeč mi je, ni mi všeč) in izrazne patetike
  • prispevki naj bodo pravopisno skrbneje oblikovani; pomanjkanje vejic vzbuja občutek piščeve pomanjkljive pismenosti. --Hladnikm (pogovor) 20:16, 8. november 2014 (CET)