Podoba Dunaja v slovenski književnosti.

Iz Wikiverza

Tone Smolej, rojen leta 1972, je profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani, še prej, leta 1998, pa je postal asistent. Ukvarja se s francosko-slovenskimi literarnimi stiki, primerjalno zgodovino evropskega naturalizma in imagologijo. Diplomiral je leta 1997 iz primerjalne književnosti in likovne teorije ter francoskega jezika s književnostjo. Med študijem pa se je izpolnjeval na Dunaju.


Povzetek članka[uredi]

Članek Toneta Smoleja, objavljen v Slavistični reviji, se ukvarja s podobo Dunaja pri slovenskih pisateljev. Najbolj so jih navdušili dunajski parki in Prater-dunajski zabaviščni park. V uvodu avtor omeni tudi literarne zgodovinarje, ki so se ukvarjali s podobo Dunaja v slovenski literaturi. Nad Avstrijskim glavnim mestom so se navduševali skoraj vsi slovenski pisatelji, ki so tam živeli, največ pozornosti pa so mu namenili Fran Govekar, Ivan Cankar in Slavko Grum.

Ključni pojmi[uredi]

- Dunaj - prestolnica Avstrije

- Slovenska književnost - književnost slovenskega naroda, ki se prične okoli leta 1000, ko so bili zapisani Brižinski spomeniki

- Prater – dunajski zabaviščni park

Analiza članka[uredi]

Zaključek[uredi]

Viri[uredi]

Literatura[uredi]