Pismenost (povzetek)

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search
  • znati brati in pisati oz. obvladati znakovni sistem za (pisno) komuniciranje
  • zgodovina:

→ posamezniki, ki so znali brati in razlagati napisano (nezaupljiva distanca ostalih)

→ obvezno šolanje, 3/4 18. st. → pismenost nuja za vsakega

→ danes nepismenost velja za sramotno, nerazvito

  • pismenost določa prag civiliziranosti; razviti svet blizu 100%
  • spreminjanje razumevanja pismenosti (svinčnik → tipkanje)
  • spremembe komunikacijskih navad → konflikti med sporazumevalnimi praksami (starejši : mlajši)
  • pismenost = dvojna sposobnost

→ sprejemanje in razumevanje zapisanih informacij

→ sposobnost tvorjenja in posredovanja

→ mora biti aktivna udeležba v komunikaciji

  • včasih problem enosmerne komunikacije → pasivnost in medijska manipulacija sprejemnikov → danes vse manj → pomen INTERAKTIVNOSTI (sodelovanje sprejemnikov)
  • danes splošna pismenost obvezna

→ spretnosti vsakdanje komunikacije

→ večja suverenost, manjša možnost manipulacije

  • specialna pismenost na lastnih strokovnih področjih
  • testi pismenosti → vpliv na kulturno samozavest; velik pomen pismenosti

→ slovenski šolarji: nadpovprečna e-pismenost, slabša bralna oz. funkcionalna pismenost

  • Ken Robinson: kreativnost pomembnejša od opismenjevanja
  • Hladnik: kreativnost je zadnji cilj opismenjevanja
  • spreminjanje pojma pismenosti (danes splošna pismenost že komunikacija prek tehn. naprav)
  • zvišati prag pismenosti? → kriterij internetna pismenost~ pismenost je obnašanje velike večine
  • dolgo ignoranca nekaterih do (računalniške) pismenosti
  • omejiti navdušenje nad informacijsko družbo

→ računalniki nalagajo vedno več dela → nove možnosti

→ ideal prostega časa: ustvarjalno delo

  • elektronska pismenost = del splošne pismenosti → širi polje demokratičnosti
  • stopnja nepismenih = umsko prikrajšanih
  • pomembne višje stopnje pismenosti: sposobnosti tvorjenja in razširjanja besedil v javnosti
  • št. objavljajočih je majhno; malo aktivno pismenih

→ pisni kanal širjenja informacij se ne ceni toliko kot ustni

→ nezaupanje do izobraženih

  • družba raste, ko se kriteriji za dejavno participacijo v družbi dvigajo
  • kje izražati kulturnost?
  • PODJETNOST = udeležba pri produkciji informacij, družbena kreativnost; mar za to, da čim več ljudi piše, objavlja

Informacijska družba[uredi]

  • socialna paradigma današnjega časa:

participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja, fanovska kultura ...

  • skrb za tiskano knjigo

→ kultura tiskane knjige se umika drugim informacijskim kanalom

→ knjiga ne bo umrla → le njena civilizacijska vloga je marginalizirana

  • internet : knjiga

zanesljivost verodostojnost trajnost zdravje skrb za okolje cena avtorstvo ???

  • rastoča krivulja proizvodnje informacij

- preobilje informacij, ki pasivizira družbo slepilo, manipulacija

+ pozitivna socialna vizija?

Wikiji[uredi]

Wikiji in šola[uredi]

Avtor[uredi]

  • pozornost li. zgodovinarjev:

→ 60. leta 20. st. do nastopa interpretacijske šole: avtor (avtorske biografije, zborniki o ustvarjalcih, slavljenje jubilejev, spomeniki)

→ besedilo (avtonomnost umetniških besedil)

→ 80. leta: bralec in njegovi kulturni interesi, potrebe, obzorje (študije o trivialni lit., empirične sociološke razprave, terminološke spremembe, pomembnost besedila v razmerju do bralca, zgodovinskega, aktualnega)

Motivacija za pisanje[uredi]

  • zaradi predmeta samega, ki je vreden ubesedovanja/samega sebe/za neko soc. skupino, ki ji pripadamo
  • etične problematike: