Pismenost (povzetek)
- znati brati in pisati oz. obvladati znakovni sistem za (pisno) komuniciranje
- zgodovina:
→ posamezniki, ki so znali brati in razlagati napisano (nezaupljiva distanca ostalih)
→ obvezno šolanje, 3/4 18. st. → pismenost nuja za vsakega
→ danes nepismenost velja za sramotno, nerazvito
- pismenost določa prag civiliziranosti; razviti svet blizu 100%
- spreminjanje razumevanja pismenosti (svinčnik → tipkanje)
- spremembe komunikacijskih navad → konflikti med sporazumevalnimi praksami (starejši : mlajši)
- pismenost = dvojna sposobnost
→ sprejemanje in razumevanje zapisanih informacij
→ sposobnost tvorjenja in posredovanja
→ mora biti aktivna udeležba v komunikaciji
- včasih problem enosmerne komunikacije → pasivnost in medijska manipulacija sprejemnikov → danes vse manj → pomen INTERAKTIVNOSTI (sodelovanje sprejemnikov)
- danes splošna pismenost obvezna
→ spretnosti vsakdanje komunikacije
→ večja suverenost, manjša možnost manipulacije
- specialna pismenost na lastnih strokovnih področjih
- testi pismenosti → vpliv na kulturno samozavest; velik pomen pismenosti
→ slovenski šolarji: nadpovprečna e-pismenost, slabša bralna oz. funkcionalna pismenost
- Ken Robinson: kreativnost pomembnejša od opismenjevanja
- Hladnik: kreativnost je zadnji cilj opismenjevanja
- spreminjanje pojma pismenosti (danes splošna pismenost že komunikacija prek tehn. naprav)
- zvišati prag pismenosti? → kriterij internetna pismenost~ pismenost je obnašanje velike večine
- dolgo ignoranca nekaterih do (računalniške) pismenosti
- omejiti navdušenje nad informacijsko družbo
→ računalniki nalagajo vedno več dela → nove možnosti
→ ideal prostega časa: ustvarjalno delo
- elektronska pismenost = del splošne pismenosti → širi polje demokratičnosti
- stopnja nepismenih = umsko prikrajšanih
- pomembne višje stopnje pismenosti: sposobnosti tvorjenja in razširjanja besedil v javnosti
- št. objavljajočih je majhno; malo aktivno pismenih
→ pisni kanal širjenja informacij se ne ceni toliko kot ustni
→ nezaupanje do izobraženih
- družba raste, ko se kriteriji za dejavno participacijo v družbi dvigajo
- kje izražati kulturnost?
- PODJETNOST = udeležba pri produkciji informacij, družbena kreativnost; mar za to, da čim več ljudi piše, objavlja
Informacijska družba
[uredi]- socialna paradigma današnjega časa:
participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja, fanovska kultura ...
- skrb za tiskano knjigo
→ kultura tiskane knjige se umika drugim informacijskim kanalom
→ knjiga ne bo umrla → le njena civilizacijska vloga je marginalizirana
- internet : knjiga
zanesljivost verodostojnost trajnost zdravje skrb za okolje cena avtorstvo ???
- rastoča krivulja proizvodnje informacij
- preobilje informacij, ki pasivizira družbo slepilo, manipulacija
+ pozitivna socialna vizija?
Wikiji
[uredi]Wikiji in šola
[uredi]Avtor
[uredi]- pozornost li. zgodovinarjev:
→ 60. leta 20. st. do nastopa interpretacijske šole: avtor (avtorske biografije, zborniki o ustvarjalcih, slavljenje jubilejev, spomeniki)
→ besedilo (avtonomnost umetniških besedil)
→ 80. leta: bralec in njegovi kulturni interesi, potrebe, obzorje (študije o trivialni lit., empirične sociološke razprave, terminološke spremembe, pomembnost besedila v razmerju do bralca, zgodovinskega, aktualnega)
Motivacija za pisanje
[uredi]- zaradi predmeta samega, ki je vreden ubesedovanja/samega sebe/za neko soc. skupino, ki ji pripadamo
- etične problematike: