Petinštirideseto

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search
Petinštirideseto  
Avtor Janez Vipotnik
Država Slovenija
Jezik slovenščina
Založnik Partizanska knjiga
Datum izida 1979
Subjekt slovenska književnost
Žanr partizanski roman
Vrsta medija tisk
Št. strani 286
Klasifikacija
COBISS ID 14000647


Partizanski roman Petinštirideseto (1979) Janeza Vipotnika se dogaja takoj po osvoboditvi Ljubljane.

Vsebina[uredi]

Boris s sodelavci pripravlja časopis, kjer od komisarja dobijo nalogo, da se naj pripravijo na osvoboditev Ljubljane. Partizani osvobodijo Kočevje in Grosuplje. Sovražniki pobegnejo proti Ribnici.

Ko se Boris z Milanom in Marjanom vrača iz Opatije, jim na Vrhniki povejo, da je Ljubljana osvobojena. Ko pridejo do prvih hiš na Viču, jih zaobjame množica. Borisa premestijo k Mladinski organizaciji za sekretarja. Zoran ga opozori, da naj v organizaciji ne nosijo vsak dan vojaških uniform. Reče jim, naj začnejo brati knjige, naroči jim tudi, da naj ustanovijo Mladinsko založbo, saj manjka literature za mladino.

Vrstnik Darko je dezertiral k belogardistom in je v partizanskem ujetništvu. Razloži jim, da je prestopil, ker ni za komunizem in da so mu partizani ubili očeta. Ponoči ujetniki pobegnejo in pri tem zadavijo Marjanovega mlajšega brata, ki jih je stražil. Marjan se želi Darku maščevati za bratovo smrt. Boris je proti, češ da bo kaznovan kot vojni zločinec.

Marjana najdejo mrtvega pri Ptuju. Boris gre takoj tja, saj je bil njegov najboljši prijatelj. Najde ljudi, ki so ga ubili, vzame puško in začne na slepo streljati, dokler vsi ne popadajo. Na koncu knjige je razkrito, da je eden od njih tudi Darko.

Po vojni se Boris sreča s svojo punco Živo v Ljubljani na Kongresnem trgu in izve, da dela v agitpropu. Skupaj preživita noč. Živa mu zaupa, da jo nekdo snubi. Želi se poročiti z Borisom, on pa še ne, kar jo tako razjezi, da se poroči s svojim snubcem. Ko se vrne s poročnega potovanja, se pobotata in dogovorita, da se bo ločila in poročila z Borisom.

Prevod[uredi]

Delo je bilo leta 1980 prevedeno v hrvaščino z naslovom 1945 [hiljadu devetsto četrdeset peta]. Prevedla ga je Neva Toplak pri zbirki Globus. Knjiga ima tudi predgovor Višnje Ogrizović.COBISS

Kritike[uredi]

»Roman je tako naravnan, da lahko tok misli — in s tem sama pripoved — svobodno prehaja iz zgodbe v zgodbo, z osebka na drugega junaka. Vendar je imel avtor spretno roko pri strukturiranju motivov posameznih zgodb. [...] To je nezahteven roman, ki se ga da v »šunku« prebrati. Vedno nove situacije, zvočnost dialogov, preprost, pa ne banalen in dostikrat neposreden jezik, adicijska tehnika motivov in vodilni motiv dveh prijateljev.« (Niko Nikolčič 1979:7)

»Marsikateri mladi bralec, ki ni doživel tistega časa, bo z Vipotnikovim romanom dobil čisto novo sliko o njem, starejši pa si ne bodo mogli kaj, da ne bi z vsako stranjo pritrjevali; saj je bilo res tako.« (Brane Grabeljšek 1979:16)

»[Janez Vipotnik] [s]koraj izključno uporablja izmenoma opis in razgovor, kajti trdno je prepričan, da njegovi »junaki« ne bi prenesli zahtevnejših oblik, tudi ne v bolj zapletenih duševnih stanjih, zato pri njem ni npr. monologa, toka zavesti itd.« (Franček Bohanec 1979:15)

Viri[uredi]