Peti letni čas: Roman

Iz Wikiverza
Peti letni čas: Roman  
Avtor Branko Šömen
Država Slovenija
Jezik slovenščina
Založnik Pomurska založba
Datum izida 1977
Subjekt slovenska književnost
Žanr roman
Vrsta medija tisk
Št. strani 219 strani, 5 poglavij
Klasifikacija
COBISS ID 1466632
UDK 821.163.6-3

Peti letni čas (1977) Branka Šömna je roman o štirih učiteljicah in mladeniču.

Zgodba[uredi]

Zgodba se dogaja po 2. svetovni vojni, govori pa o umirjeni Majdi, vdovi Štefki, svobodomiselni Duši in pesnici Ivanki, ki skupaj živijo na domačiji na vzpetini in delajo na prekmurski podružnični šoli. Prvega šolskega dne se v njihovo življenje prikrade mladi Peter, zločinec, ki ga išče policija. Učiteljice ga vzamejo pod streho in se dogovorijo, da jim bo v zameno pomagal pri zunanjih opravilih, torej skrbi za ovce in sadovnjak, sečnjo drva ipd. Majda in Duša si z njim že prvi dan potešita erotično poželenje, Štefka pa kasneje, a si želijo to še kdaj doživeti, medtem ko je njemu najbolj všeč Ivanka, ki se ne vda njegovim čarom. Predčasno odhajajo od pouka, da ne bi slučajno katera bila preveč časa sama z njim. To opazi tudi ravnatelj in na šoli želi ponovno vzpostaviti red, a njegove besede so naletele na gluha ušesa. Če je kdo Petra slučajno videl, so rekle, da je Majdin sorodnik ali Dušin moški – to namreč ni zvenelo sumljivo. Ko jim je zgorel hlev, je oficir začel sumiti, da se v tej hiši nekaj dogaja, pod drobnogled pa jih je vzel tudi ravnatelj. Ženske so tako postale bolj previdne, vseeno pa se boj za mladeniča ni končal.

Štefka je v prostem času veliko pletla in odločila se je, da vse svoje izdelke proda trgovkam, ki so bile nad njenim delom navdušene. Ena od njih je našla Petra in stekle so do miličnikov ter jim predale novico. Ti so obkolili hišo in Petra odpeljali v ječo. Na vratih se je prikazal tudi šolski upravitelj, ki ni mogel verjeti, da je učiteljicam uspelo skrivati mladeniča kar tri mesece.

Komandir je upravitelju določil, da morajo učiteljice delati le do konca šolskega leta, nato pa bodo šle tudi one v zapor, saj si kazen zasluži tudi tisti, ki kaznjencu med begom pomaga. Zgodba se konča z običajnim dnem, ko se učiteljice ena za drugo odpravljajo v šolo, vedoč, da je konec njihovega »petega letnega časa«, saj se je njihovo življenje vrnilo v stare tire.

Literarna zgodovina[uredi]

»Potemtakem nam Branko Šömen v svojem oblikovanju teme ne ponuja ničesar »zahtevnejšega«, kar bi že v kompoziciji in zlasti v literarni obdelavi snovi preseglo tip povprečnega trivialnega romana, s trdno in kar se da razvidno zgradbo, nerazvejano v stranske zgodbe in usode, (kar pravzaprav pove, da Šömnov Peti letni čas ni roman niti v klasičnem smislu njegove tradicije in definicije).« (Zlobec 1978)

»Uvodna posvetitev »Živojinu Pavloviču nekega jesenskega dne v Prekmurju, ko sva skušala videti usodo štirih učiteljic skozi objektiv ustvarjalne filmske kamere, pa je namesto filma nastal roman«, zelo odkritosrčno odkriva, s kakšno oblikovalsko in logicistično predmotivacijo je pripoved nastala.« (Kmecl 1996)

»Ne v erotični ihti, ki na sentimentalen način razžira nastopajoče samice, ne v zagatnem socialnem svetu, kjer morajo živeti in poučevati, ne odkrije pisatelj nič usodnega ali tragičnega: besedilo ostaja vsepovsod enako brezstrastno, površno, nasilno, vrh vsega pa tudi izjemno šibko v slogu in celo slovnici, v svojem fabulativnem jedru trivialno.« (Inkret 1980)

Literatura[uredi]

  • Marijan Zlobec. Branko Šömen, Peti letni čas. Sodobnost 26/4 (1978). 446–7. dLib
  • Matjaž Kmecl. Romani Branka Šömna. Sodobnost 44/8–9 (1996). 699. dLib
  • Andrej Inkret. [Peti letni čas.] Novi spomini na branje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1980. 349–50. COBISS