Petelinji zajtrk, knjižna in filmska uspešnica

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Študija Petelinji zajtrk, knjižna in filmska uspešnica Alojzije Zupan Sosič je bila objavljena v publikaciji Slovenski jezik, literatura, kultura in mediji na 44. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture iz leta 2008.


Povzetek članka[uredi]

V članku avtorica primerja roman Ferija Lainščka Petelinji zajtrk z istoimensko filmsko uspešnico režiserja Marka Naberšnika.

V uvodnem delu Zupan Sosičeva opredeli pojma romana in filma kot umetnosti ter razloži njune zakonitosti. Natančneje pojasni, kako sta se romana in filma ter poudari različnost obeh medijev. Film pojmuje kot samostojen izdelek in se poskuša izmakniti vrednotenju odstopanja filma od izvirnika v analizi filmske adaptacije. Sinkretičnost je tista, ki navkljub različnosti tako romanu kot filmu zagotavlja priljubljenost. (Zupan Sosič 2008: 89, 90) V osrednjem delu študije se posveti primerjavi Lainščkovega romana in Naberšnikovega filma. Zupan Sosičeva pojasni, da je bil filmski projekt Petelinji zajtrk promoviran kot sklenjeni projekt, zelo podoben projektom sodobnih medijskih korporacij, ki v filmski produkciji in distribuciji ter glasbenem knjižnem založništvu združujejo različne tržne logike. (Zupan Sosič 2008: 90) Omenja simplifikacijo, redundanco in predvidljivost kot literarne pomanjkljivosti, katere so ob vizualizaciji romanesknih prizorov pogoj za nastanek filmske uspešnice. Marcel Štefančič (2008: 155-176) v spremni izdaji k knjižni izdaji scenarija analizira vzroke uspešnosti in jih razdeli v 28 pravil za nastanek filmskega hita. Zupan Sosičeva (2008: 94) ugotavlja, da Naberšnik upošteva vsa pravila, ki se tičejo zgodbe, osrednjega junaka. Avtorica v članku nadaljuje z režiserjevim pojasnilom o premestitvi zgodbe iz Prekmurja na Štajersko. Štefančič (2008: 167) pravi, da je bila to komercialna poteza. Članek Zupan Sosičeva konča s povzetkom bistva članka.


Ključni pojmi[uredi]

Pojmi, ki so ključni za razumevanje članka:

- sinkretičnost

- bestseller

- blockbuster

- simplifikacija

- redundanca

- romaneskni prizor


Analiza članka[uredi]

Članek je interdisciplinaren, saj posega na dve različni področji,na področje filmske umetnosti in literarne zgodovine; to je veda o zgodovinskem poteku oz. razvoju književnosti kakšnega ljudstva, časa, knjiž. vrste ali zvrsti, knjiž. tokov, posameznih pesnikov (Kmecl 1976, 13). Da je snov delno literarnozgodovinska, je razvidno iz tega, da nam avtorica razloži zgodovino oziroma razvoj romana kot literarne zvrsti, obenem pa ga primerja z razvojem filma.

Če je roman postal najbolj priljubljena literarna zvrst od šestdesetih let 20. stoletja, pa je za film značilno, da je ena izmed najbolj priljubljenih umetnosti. Obema zagotavlja priljubljenost prav njuna skupna določnica – sinkretičnost –, ki jima omogoča nenehno spreminjanje in prilagajanje sodobnemu profilu bralca in gledalca. (Zupan Sosič 2008: 88)


V članku se srečamo z vprašanjem različnosti obeh žanrov, ljubezenskega romana s prvinami srhljivke in filmskega blockbusterja. Avtorica najprej zgodovinsko pojasni razvoj filma, nato primerja različne mehanizme, potrebne za nastanek knjižne oziroma filmske uspešnice ter jih utemelji na primeru Petelinjega zajtrka. Pojasni tudi navezavo filma in romana na druge umetnosti glede na sinkretičnost.

Še tesneje kot na žurnalizem in novi žurnalizem, od katerih je film povzemal zanimanje za »majhne drame vsakdanjosti«  in se prilagajal realističnemu pogledu (Kavčič, Vrdlovec 1999: 188), je film navezan na fotografijo, saj je ta v zgodovinskem, tehničnem in estetskem pogledu predhodnica filma, o čemer priča že eno prvih poimenovanj za film – »živa fotografija« (Kavčič, Vrdlovec 1999: 188). Čeprav je za obe umetnosti značilna realistična iluzija oziroma popolna podobnost svoje podobe predmetu, je differentia specifica filmske podobe prav gibanje. Metz (1968) gibanje razume kot skrivnost filma: z uvedbo realnosti gibanja v irealnost podobe je film zarodek mehanizma simulacije…(Zupan Sosič 2008: 88).

Glede na sinkretizem filma je težko določiti, katera navezava – časopisje, fotografija, radio, televizija, gledališče – je bila v preteklosti zanj odločilnejša; nedvomno je to lažje ugotoviti za filmsko umetniškost, h kateri je (poleg gledališča) največ prispevala literatura. Če si je film od nje najprej izposojal zgodbe in ji na različne načine adaptiral, pa je kasneje njuno razmerje postalo globlje. Ko je film z izposojo lit. snovi želel preseči svoj prvotno zabavni značaj in si pridobiti nekaj kulturnega ugleda, pa je bil zaradi estetskega jamstva obsojen na estetsko inferiornost v odnosu do literature, katere se je le mukoma znebil.


Ključno vprašanje, s katerim se srečujemo v članku je, katere so povezave med mehanizmi knjižne in filmske uspešnosti. Avtorica meni, da so literarne pomanjkljivosti (simplifikacija,redundanca, predvidljivost) pogoj za nastanek knjižne uspešnice. Knjižna uspešnica pa je ponavadi pogoj za nastanek filmske uspešnice. Podobno je tudi v Petelinjem zajtrku, kjer pa avtorica omenjenim literarnim pomanjkljivostim dodaja še vizualizacijo romanesknih prizorov in podob. Razlog je ta, da si pripoved prizadeva ustvariti mimetične slike, ki bi čimbolj prepričljivo sledile zgodbeni liniji in ustvarile vtis prepričljive resničnosti. (Zupan Sosič 2008: 93)


Zaključek[uredi]

Literarnozgodovinski članek Alojzije Zupan Sosič obravnava uspešnico Petelinji zajtrk z dveh vidikov, kot knjižno in filmsko uspešnico. Osredotočen je na primerjavo meril za uspešnost oz. priljubljenost obeh umetnosti, omenja pa tudi zgodovinski razvoj romana oziroma filma ter njune specifične lastnosti.







Viri[uredi]

Alojzija Zupan Sosič: Petelinji zajtrk, knjižna in filmska uspešnica. Slovenski jezik, literatura , kultura in mediji. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete, 2008. 87–97


Literatura[uredi]

Feri Lainšček: Petelinji zajtrk. Murska Sobota: Pomurska založba, 1999.

Matjaž Kmecl: Mala literarna teorija. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo; Ljubljana: Založba Borec, 1976