Onkraj pekla so ljudje

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search
Onkraj pekla so ljudje  
Avtor Boris Pahor
Država Slovenija
Jezik slovenščina
Založnik Državna založba Slovenije
Datum izida 1958
Subjekt slovenska književnost
Žanr 2. sv. vojna
Vrsta medija tisk
Št. strani 542, 63 poglavij
Klasifikacija
COBISS ID 2226696
UDK 821.163.6-31

Boris Pahor je leta 1958 izdal roman z vojno tematiko Onkraj pekla so ljudje. Roman je leta 1978 izšel v drugi različici z naslovom Spopad s pomladjo.

Zgodba[uredi]

Vlak pelje zapornikov iz nemških delavskih taborišč preko Nizozemske do sanatorija v Parizu. Igor Suban, Slovenc iz Trsta gre tja po priporočilu prijatelja zdravnika, ki mu je odkril senco na pljučih. V taborišču opravljal delo bolničarja in skupaj z vedno manjšo skupino ljudi mrtvece nosil v krematorijske peči.

Tam se je zaljubil v štiriindvajsetletno Arlette Dubois, s katero doživljata romantične trenutke intime in uživata v spokoju narave, ki obdaja sanatorij. Zaradi različnih pogledov na svet, ki se je pri Igorju izoblikoval predvsem zaradi krutosti, ki jo je doživel v taborišču, se večkrat spreta in skoraj obupata nad zvezo. V Igorjevih pismih Arlette in tudi njegovih razmišljanjih se pogosto odseva psihična uničenost, kot posledica doživetij v taborišču, zato je brez Arlettine pomoči nesposoben ljubiti in razumeti sveta izven taborišča.

Med bivanjem v sanatoriju se Igor z drugimi povratniki pogovarja o aktualnih političnih dogodkih, ki jih vsak interpretira po svoje. Čas si krajšajo s pripovedovanjem tragičnih zgodb, ki so jih doživeli. Igor na koncu odide v rojstni Trst, da obišče mamo pred operacijo. Arlette mu obljubi, da ga bo kljub pritiskom družine, naj se poroči z bogatim sovaščanom, čakala in se nekoč z njim odpeljala v Trst, ki ji ga Igor tako slikovito in z ljubeznijo opisuje.

Zgodovina izdaj[uredi]

Ponatisi[uredi]

  • 1958 Onkraj pekla so ljudje, prva izdaja
  • 1961 Onkraj pekla so ljudje, druga izdaja
  • 1978 Spopad s pomladjo, prva izdaja prenovljene različice (Igor Suban = Radko Suban)

Dramatizacija[uredi]

  • 2006 Spopad s pomladjo: dramatizacija romana = Una primavera difficile : adattamento dal romanzo (prevod Igor Lampret, priredba in režiser Marko Sosič )

Prevodi[uredi]

  • 1995 Printemps difficile, prevod v francoščino (Andrée Lück-Gaye) COBISS, ponatis 2013
  • 1997 Kampf mit dem Frühling, prevod v nemščino (Peter Scherber)
  • 2009 A Difficult Spring, prevod v angleščino (Erica Johnson Debeljak)
  • 2009 Una primavera difficile, prevod v italijanščino (Mirella Urdih Merkù)

Kritika in literarna zgodovina[uredi]

"Boris Pahor prav gotovo ni iz trenutnih nagibov izbral teh Camusovih besed za moto svojega romana. Bolj kakor godbe na križiščih so prav ti oznanjali resnično odrešitev. Zakaj ti zavzeti pari, tesno oprijeti in skopi v besedah, so sredi trušča z vsem zmagoslavjem in z vso- krivičnostjo srečnih ljudi potrjevali, da je kuga premagana in da terorja ni več.« Camusova prispodoba je jasna, preprosta in tudi nazorna. Ali ni prav intimna sreča ljudi tisti najbolj prepričljivi in obenem tudi elementarni dokaz, da se je človek v resnici moralno odrešil, ko je premagal nasilje? Zal pa se je v novem Pahorjevem romanu ta zamisel, ki je vsekakor vredna literarne obdelave, izrazila le kot dober avtorjev namen; kajti z romanom Onkraj pekla so ljudje pisatelj ni uspel potrditi poetične in moralne vrednosti Camusove prispodobe. Poskušal se je sicer približati njenemu jedru, vendar pa se njegova pripoved zaradi nejasnega idejnega tkiva nikakor ni mogla iztrgati iz togih okvirov nerazgibane in sentimentalne ilustrativnosti." (Bojan Štih)

"Idejo, ki je nedvoumno postavljena, saj je pisatej nanjo opozoril celo v motu, preveva humana in napredna miselnost in je vredna največjega truda in najvrednejšega peresa." (Pertot Pavel)

"Suban zagovarja pravico do svobodnega odločanja za vsakega posameznika, posameznik je pred skupnostjo, človek pred človeštvom in "če posamezniki niso zadovoljni, je tudi človeštvo nesrečno"" (Mateja Rebec)

"Roman Onkraj pekla so ljudje temelji na ideji o človekovem intimnem boju s preteklostjo, ki mu je kot življenjsko izkustvo vsilila deformirano podobo sveta. / Osnovni položaj romana spominja na Vilo ob jezeru, le da je izpeljava problema tod konsekventnejša, realizacija obeh protagonistov pa psihološko precej bolj popolna." (Slovenska književnost 1945-1965)

Literatura[uredi]

  • Slovenska književnost 1945-1965. 316-317.
  • Bojan Štih. Boris Pahor, Onkraj pekla so ljudje. Naša sodobnost 7/4 (1959). 365–368.
  • Pavel Pertot. Romani Borisa Pahorja [Diplomsko delo]. 21.
  • Mateja Rebec.Intelektualec v romanih Borisa Pahorja. (1993) [Diplomsko delo]. 17.

Dodatna literatura[uredi]

  • Martin Rožanec. Apokalipsa : revija za preboj v živo kulturo Boris Pahor, Spopad s pomladjo. (1998). 399.
  • Igor Gedrih. Revija za krščanstvo in kulturo. Troje knjig Slovenske matice. (1998). 293-295.
  • Mare Cestnik. Razgledi: tako rekoč intelektualni tabloid. Onkraj pekla : Boris Pahor: Spopad s pomladjo. št. 22. (1998). 30.
  • Lev Detela. Delo. Pahorjev roman v nemščini: novo na tujem. 39/65. (1997). 14.
  • Božo Mašanović. Delo. "Čudež" in "škandal" v Parizu: Francoski prevod Pahorjevega romana (1995). 37/212 . 7.
  • Božo Mašanović. Delo. Primerjava z velikimi imeni: Francozi odkrivajo Borisa Pahorja. (1995). 37/215. 7.
  • Tatjana Rojc. Slovensko stalo gledališče. O Spopadu s pomadjo. (2006). 4-6.
  • Matej Bogataj. Delo. Jesenski toni. (2007). 49/1. 16.
  • Ace Mermolja. Primorski dnevnik. Razpetost med preteklostjo taborišča in vizijo sedanjosti: Kulturni dom - jutri premiera Spopada s preteklostjo. 62/295. (2006). 27.
  • Marija Jurčić Pahor. Slovensko stalno gledališče Trst. Dediščina od tam = L'eredità 'di quel luogo'. (2006). 10-12, 34-36.
  • Marta Verginella. Slovensko stalno gledališče Trst. Pahor e l'oblio difficile. (2006). 29-33.
  • Tatjana Rojc. Slovensko stalno gledališče Trst. Una nota su Boris Pahor. (2006). 25-27.
  • Tanja Jaklič. Delo. Tržaški teater onkraj robov strasti. (2006). 13.
  • Marko Sosič. Slovensko stalno gledališče Trst. Dnevnik. (2006). 20-22, 37-38, 19-20.
  • Mojca Smolej. Linguistica. La classification des particules en français et en slovène. (2007). 109-120.
  • Marko Sosič. Slovensko stalno gledališče Trst. Diario di Marko Sosič. (2006). 44-46, 77-78, 44-45.
  • Matej Bogataj. Delo. Jesenski toni. (2007). 49/1. 16.