Olga Gutman

Iz Wikiverza

Olga Gutman iz Vučje Gomile, NOVA NAGRADA ZA NJENE ZGODBE.

Upokojena učiteljica Olga Gutman iz Vučje Gomile se vse bolj uveljavlja kot uspešna pisateljica, ki pa jo številni v domačem okolju v tej vlogi še vedno ne poznajo dovolj.

Da gre za zelo plodno pisateljico, ki je bila vrsto let tajnica Društva upokojencev Moravske Toplice, sedaj pa vodi literarno sekcijo pri podobnem društvu v Murski Soboti, priča tudi podatek, da je Olga doslej izdala dve knjigi kratkih zgodb: Pravljična košarica (1998, založba DRUMAC v Mariboru) in Korenine in sol (2008, založba KATR Ljubljana). Njena prozna dela pa so izšla v vseh šestih letnih zbornikih Shojene poti, ki jih izdaja literarna sekcija že omenjenega društva. Njena dela pa zasledimo tudi v letnih Evangeličanskih koledarjih, v zbornikih piscev seniorjev pri literarnem klubu LIKUS v Mariboru, doslej pa je sodelovala tudi z društvom Lipa v Domžalah, kjer sta bili objavljeni dve njeni zgodbi, njena krajša dela pa so izšla tudi v zborniku U-3, Zrelo žito, Ljudska univerza Murska Sobota. Dvakrat zapored sta bili njeni zgodbi izbrani kot najboljši na literarnem natečaju priloge Nika, za svojo zgodbo pa je dobila tudi srebrno priznanje Pevskega društva Selo in OŠ Fokovci ter tretjo ob bronasto ob obletnici omenjene šole. Olga pa je dobila tudi 1. nagrado za aforizem v prekmurščini, katerega je literarni natečaj je razpisal Krajinski park Goričko. Na zadnjem, lanskem literarnem natečaju Organizacije združenih narodov (OZN) za Slovenijo za zgodbe za otroke na temo za miljejske cilje (borba proti revščini in neizobraženosti ter naravne katastrofe v Sloveniji), je namreč za svojo Zgodbo o deklici Iris prejela drugo nagrado. Njeno delo, ki ga takrat objavljamo tudi v Lipnici, pa bo objavljeno v skupni knjigi, ki jo bo izdal organizator natečaja. Na podobnem natečaju je sodelovala tudi leta 2009. Takrat je bila s svojo pravljico Srečna vas izbrana v skupino za objavo v knjigi. Da je postala Olga s svojimi doživljanskimi, poučnimi in zanimivimi zgodbami vse bolj prepoznavna, priča tudi njeno lansko sodelovanje na natečaju piscev iz ozemlja nekdanje Jugoslavije v Zrenjaninu v Srbiji. Doslej je bilo že veliko njenih kratkih zgodb objavljenih v medijih: največ v oddaji Srebrne niti na radiu Murski val, kmalu naj bi začele izhajati tudi njene zgodbe v tedniku Kmečki glas. Na vprašanje, kaj vse načrtuje v letošnjem letu, pravi, da v prvi vrsti želi sodelovati na literarnih natečajih, domačih in mednarodnih, kamor jo povabijo ali pa zanje izve. Pripravlja tudi gradivo za 7. številko Shojenih poti. Še naprej pa želi objavljati zgodbe na svojem blogu RTV, kjer se je tam od leta 2009 zvrstilo že več kot 40 njenih zgodb. Da bi lahko katero tam prebrali tudi bralci Lipnice, morajo v iskalnik Google vtipkati njeno ime in priimek in odprla se bo njena stran na blogu RTV. Ta čas pa pripravlja slikanico za otroke, za katero založnika še išče. Mogoče pa se bo pokazala tudi kakšna možnost za izid katerega od dveh njenih romanov.

Geza Grabar

Življenje in delo[uredi]

Olga Gutman, slovenska pisateljica in pravljičarka, * 13. maj 1944, Vučja Gomila v Prekmurju

Življenje[uredi]

V osnovno šolo je začela hoditi leta 1951. Prve štiri razrede osnovne šole je končala v Vučji Gomili, od petega do osmega razreda pa je hodila na nižjo gimnazijo (danes Osnovna Šola Bogojina). Leta 1959 je šolanje nadaljevala na Učiteljišču v Murski Soboti. Leta 1963 se je zaposlila kot učiteljica razrednega pouka na Osnovni šoli Bogojina. Leta 1967 se je preselila na Dolenjsko in v Zameškem, podružnici Osnovne šole Šentjernej, poučevala enajst let, do leta 1978.

Ob delu je dve leti študirala na Višji šoli za socialno delo v Ljubljani, vendar zaradi bolezni staršev študija ni dokončala, saj se je vrnila v Vučjo Gomilo. Od leta 1978 do leta 1980 je bila upravnica Kluba mladih v Murski Soboti.

Leta 1980 se je zaposlila na Osnovni šoli Fokovci kot učiteljica razrednega pouka in tam poučevala vse do upokojitve. Leta 1993 je končala enoletni seminar za kreativno pisanje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Upokojila se je leta 1998.

Delo[uredi]

Literarna dela je pisala že od osnovne šole, najprej pesmi in nato še prozo, vendar je dela začela objavljati po upokojitvi. Njena prva knjiga za otroke Pravljična košarica je izšla leta 1998 pri založbi Drumac v Mariboru. Druga izdana knjiga Korenine in sol je izšla leta 2008 pri založbi Katr v Ljubljani.

Veliko njenih kratkih zgodb je izšlo v: zborniku Društva Lipa v Domžalah, zbornikih Ljudske univerze Zrelo žito v Murski Soboti, v zbornikih Shojene poti, v raznih revijah, časopisih (Kmečki glas , Lipnica …) in koledarjih (Evangeličanski koledar 2001, 2003, 2004, 2005, 2006, 2011). Več kot trideset kratkih zgodb je objavljenih na spletu RTV, kjer ima svoj blog.

Zbornike Shojene poti izdaja Literarna sekcija Društva upokojencev Murska Sobota, ki ga Olga Gutman vodi od leta 2007.

Nagrade[uredi]

  • 1989 – Priznanje ob 120-letnici šole za kratke zgodbe; (izdala Osnovna šola Fokovci)
  • 2008 – Bronasto priznanje za kratke zgodbe; (izdalo Pevsko društvo Selo)
  • 2009 – Srebrno priznanje za kratke zgodbe; (izdalo Pevsko društvo Selo)
  • 2009 – Ožji izbor; (izdalo Društvo združenih narodov)
  • 2010 – Ožji izbor: 2. nagrada za otroško zgodbo na literarnem natečaju; (izdalo Društvo združenih narodov)
  • 2010 – 1. nagrada za aforizme na literarnem natečaju parka Goričko 2010

Bibliografija[uredi]

Knjige za otroke[uredi]

  • Pravljična košarica; Drumac, 1998 COBISS

Knjige za odrasle[uredi]

  • Korenine in sol; Katr, 2008 COBISS

Zunanje povezave[uredi]