Odprto Izobraževanje
Glavni namen te strani je ustvariti središčno spletno mesto, kjer bodo uporabniki in ustvarjalci odprtih izobraževalnih virov zlahka našli informacije na temo odprtega izobraževanja v slovenščini.
Odprto znanje
Odprto znanje je znanje, ki ga lahko vsak uporablja, predeluje in razširja brez pravnih, družbenih in tehnoloških omejitev.
Odprti podatki in odprte vsebine, odprta znanost in odprto izobraževanje, odprta strojna oprema in odprta računalniška oprema, so vsi gradniki odprtega znanja in posledično odprte družbe.
Odprti učni viri, zanje se uporablja mednarodna kratica OER (angl. Open Educational Resources - OER), so prosto dostopne digitalne vsebine, ki jih lahko uporabljamo za učenje, poučevanje in raziskovanje
Odprto izobraževanje in odprti izobraževalni viri
Inovativna odprta učna okolja so fleksibilna okolja, ki se na eni strani prilagajajo različnim uporabnikom in uporabnicam, na drugi strani pa novim učnim praksam in pristopom. Združujejo tako fizične, socialne in pedagoške vidike procesa izobraževanja kot tudi rezultate izobraževanja. So eden od gradnikov strategije odprtosti izobraževanja in tudi odprte znanosti.
Med inovativna odprta učna okolja sodijo: (1) odprti izobraževalni viri, (2) odprt dostop z odprtimi podatki ter (3) odprti modeli ter sistemi priznanj in akreditacij. Ker gre za okolja, ki so odprta in fleksibilna, neprestano spodbujajo k inovacijam in vključevanju različnih zainteresiranih, pri tem pa ne gre nujno in samo za tradicionalne izobraževalne skupnosti.
Inovativno učno okolje je odprto, prožno, sodelovalno, varno, učinkovito in podprto z infrastrukturo, mrežo, didaktičnimi sredstvi in pripomočki. Spodbuja in razvija sporazumevalno zmožnost in pismenost, kritično mišljenje, reševanje problemov, večjezičnost, ustvarjalnost, odgovornost, sposobnost odločanja, radovednost...
Prednosti odprtega izobraževanja je več:
- prosto dostopno vsem in vedno, zaradi česar ima globalni karakter,
- večinoma brezplačno,
- vnaša potrebno fleksibilnost v tradicionalne načine izobraževanja, sledi razvoju in skoraj sočasno vključuje nova znanja in potrebe,
- omogoča prilagajanje izobraževanja posamezniku oz. posameznici in s tem personalizacijo ter samoučenje,
- ker temelji predvsem na sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologijah (IKT) in interaktivnosti, je vseživljenjsko, vseprisotno, zabavnejše, raznoliko in bolj odprto za različne zainteresirane javnosti,
- spreminja vloge deležnikov, institucij ter vpliva na spreminjanje tradicionalnih pristopov izobraževanja.