Ob obletnici smrti Staneta Žagarja

Ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja; govor ob dnevu šole OŠ Lipnica 2016

Spominjanje pomembnih prednikov na obletnice njihove smrti se zdi na prvi pogled malo čudno: ali ne bi bilo bolj veselo, če bi se jih spominjali ob obletnicah rojstva? Ampak, če natančneje premislimo, zakaj bi se spominjali rojstva prednika, ko pa je na svet privekal brez svojih zaslug in ob rojstvu tudi še ni imel nič pokazati? Končno se ne spominjamo kar vsakega od sokrajanov, ampak samo tistih, ki so dali od sebe za skupnost več kot drugi. Dobravski učitelj Stane Žagar je bil že eden takih. Pogosto pridejo taki izjemno dejavni ljudje od drugod. Žagar je bil s Primorske, z Žage pri Bovcu v Soški dolini in je sem, z mnogimi drugimi, pribežal pred italijanskim fašizmom. K delu za javno dobro jih ni nagovarjalo samo široko srce, ampak tudi njihova izobraženost. Ta jim je narekovala, naj svojega življenja in znanja ne usmerijo zgolj v prizadevanje za svoj osebni blagor in blaginjo svoje družine, ampak naj ga vprežejo v korist sovaščanov, rojakov in človeštva.

Stane Žagar je počel vse to: ob koncu prve svetovne vojne se je boril za severno slovensko mejo, po njej pa je v 22 letih kot učitelj na Dobravi napravil veliko več, kot se sicer od učitelja pričakuje: organiziral je kmetijske tečaje za odrasle, jih učil sadjarjenja, turizma, zborovskega petja itd., skratka z nekakšno šolo v naravi je dvigoval materialno in kulturno blaginjo teh krajev in bil karizmatičen zgled svojim učencem. Tako v izvirnem pomenu besede – kot skrb za druge, interes za javno dobro –, tako je razumel Stane Žagar komunizem in bil zaradi svoje komunistične politične dejavnosti pred drugo svetovno vojno odpuščen iz službe. Ko so Nemci zasedli Jugoslavijo, je organiziral vojaški upor. Tamle zgoraj na robu Jelovice je na začetku druge svetovne vojne ustanavljal partizanske čete in jih povezal v Cankarjev bataljon. Ko je število borcev naraslo na 660, je spomladi 1942 načrtoval splošno vstajo na Gorenjskem, vendar je bila 27. marca njegova četa, ki je prezimovala na Planici nad Crngrobom, izdana. Četa se je sicer prebila iz obroča, vendar je v boju padel skupaj s 14 soborci. Stane Žagar je imel pet otrok, dva od njih sta padla v partizanih: sin Stane na Okroglem na Savo, hčerka Nada pa ob koncu vojne pri Kninu.

Po vojni so po njem poimenovali nagrade za odlične učitelje in jih 1994, v času alergije na vse skupnostno in partizansko, preimenovali v državne nagrade na področju šolstva. No, med ljudmi se jim še vedno reče samo preprosto Žagarjeve nagrade. Ponosni smo lahko na to, da je bil Stane Žagar, Učitelj z veliko začetnico, organizator narodnega odpora na Gorenjskem in borec za socialno pravičnost, to je za dobro življenje vsakogar med nami, ne samo tistih najbolj spretnih ali agresivnih, da je bil ta véliki človek naš krajan. On pa bi bil gotovo vesel, da se vsako leto znova ob tem času spomnimo na hude čase bojev za ohranitev slovenstva pred 80 leti in da smo še vedno zavezani plemenitim socialnim idealom svobode, enakosti in solidarnosti, zaradi katerih je lepo biti na svetu.