O (možnosti) prepovedi snemanja predavanj na FF
| O (možnosti) prepovedi snemanja predavanj na FF | |
|---|---|
| Avtor | Miran Hladnik |
| Naslov izvirnika | O (možnosti) prepovedi snemanja predavanj na FF |
| Jezik | slovenski |
| Žanr | pismo, ki sem ga 1. in 2. aprila 2020 poslal na naslove blizu 700 sodelavcev na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani |
| Klasifikacija | |
Spoštovani kolegi, starejši med vami imate v spominu jezikoslovko Bredo Pogorelec. Nekoč pred desetletji se je nenadoma ustrašila, da bi študent, ki se je že sedmič ali devetič najavil k njej na izpit, v kabinet vkorakal z mikrofonom in posnel problematični potek dogodka. Študent je namreč delal na radiu in je postal znan novinar, čeprav izpita pri njej menda ni nikoli opravil. Na več oddelčnih sestankih zapored smo reševali vprašanje, kako grozeče snemanje preprečiti. Nagro bi lahko skrival v žepu od plašča (bilo je v zimskem času), torej bi ga morali prepričati, da plašč odloži, vendar ne v preddverju, ker se tam vse sliši, ampak že pred kabinetom, kjer pa ga lahko kdo ukrade …
Na anekdoto sem se spomnil ob dekanovem napotku, naj učitelji, ki se bojijo, da bodo študentje njihova spletna predavanja snemali, študentom zapretijo s 101. členom Zakona o avtorskih pravicah:
»Ogled predavanj, seminarjev in vaj prek videokonferenčnega sistema je namenjen študentom in študentkam Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za uresničitev njihovih lastnih študijskih obveznosti in interesov. Predavanja, seminarji in vaje so v skladu z 101. členom Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah pravno varovane kot avtorsko delo. Brez predhodnega pisnega soglasja imetnika avtorske pravice ni dovoljeno reproduciranje (izdelava kopij, vključno s shranitvijo v elektronski obliki), razširjanje in druge javne priobčitve posnetka (npr. javno prikazovanje, spletna objava), spreminjanje in druge oblike izkoriščanja posnetka. Nepooblaščeno snemanje in razširjanje tovrstnih vsebin ali njihovih delov na kakršenkoli način brez predhodnega soglasja fakultete predstavlja hujšo disciplinsko kršitev in kaznivo ravnanje, zaradi česar bo fakulteta v primeru tovrstnih pojavov prisiljena ukrepati z razpoložljivimi sredstvi.«
101. člen ZASP-a se glasi: »Kadar avtorsko delo ustvari delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca (avtorsko delo iz delovnega razmerja), se šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem delu izključno prenesene na delodajalca za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno.«
Pravica prepovedi snemanja predavanj torej ne pripada predavateljem, ampak fakulteti. Povedati moram, da me je fakultetna prepoved snemanja predavanj razočarala. V času epidemije celo komercialne inštitucije dajejo ljudem zastonj ali s popustom na razpolago reči, ki so jim jih še včeraj prodajale (pri nas npr. časopisna hiša Delo, ki je preko dLib-a dala v javni dostop časopise Delo, Ljudsko pravico, Slovenskega poročevalca, Sobotno prilogo idr.), in toliko bolj bi sprostitev pristopa do znanja, ki ga hranijo ali proizvajajo, pričakovali od javnih zavodov, posebej od akademskih inštitucij, ki so že brez virusne spodbude zavezane akademskemu postulatu odprtega oz. prostega dostopa do znanja.
Fakultetno vodstvo pozivam k spremembi stališča, kolege pa prosim za podporo. -- miran hladnik
P. S. Dekan je na tale zapis, ki sem ga 1. in 2. aprila 2020 poslal na naslove blizu 700 sodelavcev na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, odgovoril s pojasnilom, da fakulteta snemanja predavanj ne prepoveduje. Vem, pač pa prepoved snemanja omogoča in proti temu protestiram. Naj zdaj vsak študent na dekana naslovi prošnjo za dovoljenje snemanja vsakega predavanja posebej?