Nova pesem

V temo zaviti so vrtovi sanj,
ugasnili plameni so bakljad.
Nekoč je verz bil, kdo ve rimo nanj?
Nekoč je vzdih bil nočnih serenad.

Nekoč ljubezen je iskala rož,
bilo je v času Julij, Dezdemon …
Zdaj deklici že zadostuje mož,
še bolj, če pozlati ga – milijon.

Analiza

Že iz naslova pesmi Nova pesem lahko opazimo, da bo opisovala nekaj novega in drugačnega. To je značilnost skoraj večine pesmi, ki so izhajale v reviji Ženski svet. Zaznamovalo jih je povojno obdobje, zato je tudi tematika teh pesmi taka, da se spominjajo kako je bilo in kaj vse je vojna prinesla s seboj. Lirski subjekt v pesmi v prvi kitici govori o minljivosti, preteklosti, stiski – sanje so zavite v temo, bakle so ugasnile, ni več luči – ni videti svetlobe in ljubezni v prihodnosti. Nekoč so bili verzi, pesmi, danes za te verze ne vemo niti rime (retorično vprašanje še bolj poudari ta žalosten položaj). Ponavljanje besede nekoč dodatno opozarja na to minljivost, preteklost. V nočeh ni več slišati serenad (izgubila se je vsa pravljičnost noči in ljubezenskih pesmi). V drugi kitici pa opazimo, da lirski subjekt še vedno gleda v preteklost in opisuje kaj je bila in pomenila ljubezen. Nekoč je ljubezen ljudem pomenila nekaj naravnega, preprostega, za izkazovanje ljubezni so bile dovolj že samo rože (simbol izkazovanja ljubezni), vendar pa je bilo to v času, ko je ljubezen še veljala za nekaj naravnega, prvinskega, vsemogočnega, pa tudi idealiziranega (Julija kot ideal, Dezdemona kot nekaj višjega, vsemogočnega). Dandanes se za ljubezen nihče ne zavzame. Družba je vedno bolj kapitalistična in to tudi kaže na drugačno stanje ljubezni. To stanje je povsem nekaj novega in drugačnega. Da bi se z nekom poročili, ni pomembna ljubezen pač pa njegovo premoženje. Lirski subjekt nakazuje, da bodo srečne le tiste, ki se bodo poročile s premožnimi možmi. To nam pove z besedo milijon v zadnjem verzu. Lirski subjekt želi materialistično družbo poudariti tako, da besedo milijon postavi čisto na konec pesmi in jo še loči s pomišljajem.

Literatura

• Matjaž Kmecl: Mala literarna teorija. Ljubljana: Borec, 1976.
• Janko Kos: Literarna teorija. Ljubljana: DZS, 2001.