Navdihujoč film
V zadnjem obdobju sem večkrat omenjal navdihujočo zgodbo Franca Huberja, Slovenca na avstrijskem Koroškem, ki je po mamini poroki prevzel očimov priimek Jägerstätter.
Rojen je bil leta 1907, poročil se je leta 1936, imel tri majhne hčerke in že prvo dejanje pove o njem, da je bil pogumen: aprila 1938 je bil edini, ki je v svojem kraju glasoval proti priključitvi Avstrije nacistični Nemčiji. Vemo, da so nacisti razumeli priključene dežele kot svoje in zato smatrali vse fante in moške so vojaške obveznike. Franc je bil tukaj še bolj dosleden in poslušen svoji vesti, ki je nasprotovala ubijanju ter vztrajal, da ne bo vzel orožja v roke. Nacisti niso poznali milosti: avgusta 1943 so ga obglavili. Toda zgodbe še ni konec: prvič je njegovo zgodbo v dokumentarnem filmu predstavil ameriški sociolog. Za ta film in za zgodbo našega junaka Franca je izvedel tudi visoki uradnik v obrambnem ministrstvu ZDA v času vietnamske vojne. Uradnik je razpolagal s pomembnimi podatki o tej strašni vojski: če bi jih razkril javnosti, bi se vojna verjetno prej končala. Toda njegova (danes bi rekli žvižgaška) »kariera« bi bila uničena. Kaj naj stori, da bo prav, je razmišljal. In rekel si je: »Če je zmogel Franc, bom tudi jaz!«
Danes pa dobim prijazno elektronsko sporočilo gospe Magde, ki me je opozorila, da je bil včeraj zvečer na RTV film o tem našem junaku z naslovom Skrito življenje. Moram povedati, da je film resnično nekaj posebnega in tudi danes spodbuda ter navdih za pokončno držo. Koliko psihičnega in fizičnega nasilja, nič koliko poniževanj in zasramovanj sta dala skozi: Franc in žena Fani (in vsa družina). Fani mu stoji ob strani do konca. Kakšno zaupanje in vero v Boga sta imela, kljub strahotnim preizkušnjam.
In dovolite, da omenim samo nekaj misli oz. dogodkov, ki so se me posebej dotaknile:
- Bolje je trpeti krivico, kot jo delati.
- Bom moral priseči zvestobo Hitlerju? Ne morem.
- Ne morem storiti tega kar se mi ne zdi prav. Imam pravico da tega ne storim?
- Se zavedate, da vaša dejanja ne bodo spremenila poteka vojne? Da nihče zunaj tega sodišča ne bo slišal za vas. Nihče se ne bo spremenil. Svet bo tak kot prej.
- Kaj je to? Napuh? Ste boljši od drugih? Ste samo vi pametni?
- Čeprav pišem z vklenjenimi rokami je bolje, kot če bi mi uklonili voljo.
- Nekoč nisi nikomur odpustil. Ljudi si neusmiljeno obsojal. Zdaj vidiš svojo lastno šibkost in razumeš šibkost drugih.
- Ob koncu žena Fani pravi: Ljubim te. Karkoli že boš storil. Karkoli se bo zgodilo. Podpiram te. Stori kar je prav!
- Film se konča z mislijo Georga Eliota:
Naraščajoče dobro sveta je deloma odvisno od dejanj brez velikega zgodovinskega pomena; in da tebi in meni ni tako slabo, kot bi lahko bilo, je napol odvisno od številnih, ki so zvesto živeli skrito življenje in počivajo v grobnicah, ki jih nihče ne obiskuje.
- Nazaj na Objave: Bogdan Knavs