Mirjam

Iz Wikiverza
Jump to navigation Jump to search

Fanica Obid - Mirjam[uredi]

*9. 10. 1903 - †4. 4. 1940

Življenje in delo[uredi]

Fanica Obid, znana aktivistka in kulturna delavka, se je rodila 9. oktobra 1903 na Bukovem. Mirjam je bil njen psevdonim.

V družini naj bi bila najbolj bistra, drzna in svobodoljubna. K branju in občutku za socialno pravičnost jo je spodbujal učitelj na vaški šoli Jože Močnik.

Vpisala se je na tolminsko učiteljišče. Na učiteljišču sta z Ivanko Volarič izdajali list Pika in britev, s sošolci je izdajala tudi pedagoški list Naše delo. Bila je vzorna učenka, a vsa njena prizadevanja so vodila k odporu proti spolitiziranemu sistemu izobraževanja. Kmalu je postala vodilna članica komunističnega krožka na učiteljišču, kjer je dijake spodbujala k odporu, branju in študiju slovenske literature. Temu je bil namenjen tudi list Delo, ki ga je pisala večinoma sama. V Jadranki, ki je izhajala v Trstu, in Obzoru, ki so ga izdajali idrijski dijaki, je objavljala predvsem pesmi in črtice.

Bila je tudi glavna pobudnica dijaške stavke na učiteljišču. Ker je krivdo v celoti prevzela nase, so tri izključene dijake spet sprejeli v šolo; da nje niso izključili, je menda treba pripisati dejstvu, da je bila ena najboljših poznavalk italijanskega jezika in literature. Kljub temu je leta 1923 šolo tik pred maturo iz protesta zapustila. Naprej se je izobraževala sama.

Leta 1929 se je poročila s primorskim rodoljubom, narodnim buditeljem in trgovcem, Zorkom Jelinčičem, ki je bil dokazano glavni organizator TIGRA. Zaradi tega je devet let preživel v italijanskih fašističnih zaporih. V konfinacijo na jug Italije so poslali tudi njo s hčerko Rado. Po prestani kazni sta se za več let preselili v Celje.

V domačem prosvetnem društvu je Fanica osnovala ženski krožek, kjer so se ženske vzgajale tudi za enakopravnost. Zrežirala je tudi tri igre s socialno vsebino ter pisala za razne ženske in druge časopise in revije. Med rugim si je dopisovala tudi s Srečkom Kosovelom, ki jo je izjemno spoštoval. Pred kratkim so pisma tudi izšla v knjigi Dragi Srečko ... s podnaslovom Neobjavljena pisma Srečku Kosovelu.

Umrla je 4. aprila 1940 ob porodu druge hčerke Jasne.

Viri[uredi]